Aerodrom Portorož: Letalska zveza z Rimom le prvoaprilska šala?

Nikakor pa ni šala to, da bi letališče lahko dobilo državni prostorski načrt šele leta 2017.

Objavljeno
21. junij 2014 12.09
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Portorož – Vse bolj se zdi, da je bila informacija o letalski povezavi med letališčem Portorož, Rimom, Salernom in Catanio samo prvoaprilska šala. Portoroški turistični delavci so skupaj z italijansko agencijo CTM Travelair iz Neaplja novico o letalski liniji objavili na tiskovni konferenci v Sečovljah 1. aprila in jo napovedali za prvi maj.

Zdaj že vemo, da letala zagotovo ne bo prvega julija in niti prvega avgusta, da torej ostajamo pri – šali. Zaposleni v Aerodromu Portorož s takim položajem seveda niso zadovoljni, še posebno ker odločitev in uresničitev posla ni odvisna od njih.

»Obveščeni smo, da je bila družba CTM Travelair resen partner, zagotovila in izpolnila je veliko pogojev, vključno z denarnimi viri, zapletlo pa naj bi se pri dovoljenjih, ki jih grškemu letalskemu prevozniku Minoan Air zagotavlja italijanska Agencija za civilno letalstvo, na kar v Portorožu seveda ne moremo vplivati. Mi smo pripravljeni in bi lahko jutri vzpostavili linijo,« je povedal Robert Krajnc, direktor Aerodroma Portorož, ki se zaveda prevelike odvisnosti majhnega letališča od družb, ki se težko prebijajo z novimi poslovnimi prijemi na zapleteno tržišče letalskih prevozov. »Če bi imelo naše letališče samo dvesto metrov daljšo stezo, bi bilo vse drugače. V tem primeru bi precej lažje našli več letalskih prevoznikov ali tour operaterjev, ki bi jih zanimalo naše letališče. Z daljšo stezo bi bil posel precej bolj ekonomičen: lahko bi pripeljali več potnikov, z nekoliko večjimi letali, iz bolj oddaljenih krajev, skratka, naše možnosti bi bile bistveno boljše in ne bi bili tako odvisni od vsakršne ponudbe,« je dejal Krajnc, ki velja za uspešnega direktorja, saj se je število potnikov na tem letališču v petih letih več kot podvojilo, Aerodrom pa v zadnjih treh letih tudi ne posluje več z izgubo, ampak z minimalnim dobičkom. Sicer pa letalska povezava s tremi južnoitalijanskimi letališči še ni dokončno pokopana. V Portorožu morajo ostati optimisti in počakati, da partnerji opravijo vse formalnosti, ki jih še niso.

DPN za podaljšanje steze

Če bi imeli daljšo stezo, bi v Portorožu lažje sami organizirali katero od linij. Robert Krajnc nam je včeraj povedal, da so pobudo za izdelavo državnega prostorskega načrta (DPN) podali že leta 2010. Včeraj nam je Lenča Šolar z ministrstva za infrastrukturo in prostor pojasnila, da se pripravlja sklep o začetku priprave DPN, za katerega si na ministrstvu želijo, da bi ga sprejela vlada še v tem mandatu. Ocenjujejo, da bi bil DPN za podaljšanje steze letališča Portorož lahko pripravljen leta 2017. Sklep o začetku priprav DPN bo vlada sprejemala šele štiri leta po dani pobudi zato, ker se je leta 2012 spremenila zakonodaja. Ko je sprejet sklep, je jasno, da bo DPN nekoč vendarle začel veljati. Zdaj te gotovosti še ni, toda glede na vse dogovore, je Lenča Šolar povedala, da upanje obstaja. Problem letališke steze v Sečovljah je, da jo z ene strani omejuje krajinski park Sečoveljske soline z Naturo 2000, z druge državna meja, na tretji pa cesta in kmetijska zemljišča. Vendar bi bilo kljub vsem tem omejitvam mogoče doseči kompromis.

Lastniška, razvojna in poslovna vprašanja

Ravno včeraj je Istrabenz, d. d., objavil poziv za zbiranje ponudb za nakup poslovnih deležev in delnic v več povezanih družbah. Na prvem mestu med temi je tudi zahtevana prodaja 15,23-odstotnega deleža Aerodroma Portorož. Koliko bi Istrabenz teoretično lahko iztržil za svoj delež, je težko povedati, skoraj gotovo pa ne več kot nekaj sto tisoč evrov. Ob ustanovitvi Aerodroma Portorož je osnovni kapital družbe znašal 4,1 milijona evrov, ki pa so ga pozneje slabili. Iz Aerodroma Ljubljana, ki ima skoraj 31-odstotni delež portoroškega letališča, so nam odgovorili: »Sedanji lastniki imamo predkupno pravico, vendar skladno z našo strategijo naložb o povečanju lastniškega deleža ne razmišljamo. Ni nam znano, da bi kje obstajal kupec, ki bi se zanimal za nakup deleža v Aerodromu Portorož.«

Ključ do ureditve lastniških, razvojnih in poslovnih vprašanj je skrit prav v DPN in podaljšanju steze, toda v Sloveniji je še vedno zelo težko ustvarjati pogoje za nova delovna mesta, je neizkoriščene možnosti letališča komentiral direktor Robert Krajnc.