Tiskane izdaje
Trojane so poleg Črnega kala od samega začetka gradnje avtocetnega križa veljale za najzahtevnejšo točko. Črni kal je bil to zaradi premostitve velike višinske razlike, Trojane zaradi geološke sestave in dolžine.
1999 DARS objavi razpis za gradnjo dvocevnega predora Trojane, dolgega 2,9 km.
decembra 1999 je izbrana italjanska družba Impresa Grasetto (sodi med največja gradbena podjetja v Italiji, del skupine Gavio), čemur je sledil val pritožb. (S 13.9 miljardami tolarjev, je bil Grasetto za dobrih 5 miljard cenejši od SCT in Impregilo, ki sta nastopila skupaj (19.3 miljard), 5.7 miljard cenejši od Alpine Bau iz Salzburga (19.6 miljard) in skoraj 10 miljard cenejši od Primorja Ajdovščina in avstrijskega Jaeger Bau, ki sta skupaj nastopila s ceno 23.5 miljard.) Februara 2000 je državna revizijska komisija zavrnila pritožbo SCT in Alpine Bau, s pritožbami so se ukvarjala sodišča, vključno z ustavnim.
marca 2000 na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča o oddaji del italjanskemu Grasettiju teče beseda v državnem zboru. »Italjani dobijo delo, poberejo denar, med delom zvišajo cene za nekajkrat, poberejo še tisti denar, del ne končajo in potem pridejo slovenski izvajalci in dela zaključijo.« »Sprejeli smo nacionalni program gradnje avtocest, denar pa pošiljamo v tujino. Prepričan sem, da se bo nekaj denarja zagotovo vrnilo v določenih žepih v Slovenijo in da je pri vsej stvari šlo za podkupovanje uradnikov.«
23.marca 2000 sta predsednik uprave DARSA Janez Božič in predsednik družbe Grasetto Gianni Luciani podpisala pogodbo o gradnji.
oktobra 2000 začetek izkopa.
2001 ustanovitev iniciativnegaa odbora za spremljanje gradnje.
avgusta 2001 se začno spori med glavnim izvajalcem Grasettijem in RGD (Rudarska gradbena družba, katere večinski lastnik je Prevent), ki je kot Grasettov podizvajalec zahteval priznanje dodatnih del in njih plačilo. V ozadju naj bi bila želja RGD po graditvi predora Podmilj, saj naj bi RGD ne bil sposoben graditi na dveh velikih gradbiščih hkrati.
novembra 2001 konec sodelovanja med Grasettom in RGD. S strani RGD na Grasetto letijo očitki o nestrokovnosti, izpostavijo dejstvo, da naj bi Grasetto na gradbišče dobavljalo nekakovosten beton. Grasetto na gradbišču zaseže del opreme RGD-ja.
avgusta 2002 se na ljubljanski strani predora začne rušiti betonska obloga, ki se je na določenih delih zaradi pritiska hribine premaknila tudi do enega metra, posledično se nakažejo možne podražitve in zamude. Inšpektor začasno prepove izkop zadnje tretjine predora pod Trojanami, dokler ne sanirajo poškodb betonskih oblog. Med izvajalcem (Grasetto) in naročnikom (DARS) se začno pogajanja ali so nastale deformacije pričakovane ali ne. V igri je seveda boj za denar, saj izvajalci zahtevajo dodatna sredstva zaradi nepredvidenih del. Zopet se spomni na pretekla opozorila o slabi kakovosti betona.
marec 2003 DARS zaradi posedanja, drsenja tal in hujših poškodb gospodarskega poslopja (hlev) v levi cevi ustavi gradbena dela. Levo cev predora Trojane na ljubljanski strani in desno cev z obeh strani sme Grassetto nemoteno vrtati naprej.
junij 2003 prvostopenjsko sodišče zavrže tožbo Darsa proti Gostinskemu podjetju Trojane. Prek sodišča mu tako ni uspelo doseči, da bi brez soglasja omenjenega podjetja izvedel sanacijska dela, s katerimi bi preprečil poškodbe parkirišč pri gostišču.
julij 2003 na Trojanah po izvedbi dodatnih varnostnih ukrepov spet začno vrtati.
1. oktober 2003 prebijejo levo cev gledano iz Ljubljane proti Celju.
konec leta 2003 je Gostinsko podjetje Trojane vložilo tožbo zoper državo, Dars in italijansko družbo Impresa Grassetto. Z njo zaradi škode, ki ji je nastala ob kopanju predora, zahteva 1,8 milijona evrov.
2003/2004 Zaradi posledic graditve trojanskega predora je 40 oškodovancev vložilo zahtevek za odškodnino. Skupna vrednost izplačanih škod je bila 1.540.058,72 evra.
februarja 2004 je v desni cevi (gledano proti Štajerski) zagorel gradbeni stroj
marec 2004 je prebita tudi desna cev.
april/maj 2005 SCT betonira vozišča v predorih skladno s pogodbo, vendar po starih standardih, čeprav so novi začeli veljati že leto prej. DDC je betoniranje nadzoroval, a ni ukrepal.
avgusta 2005 steče promet na odseku Blagovica - Trojane. Tunel sta blagoslovila ljubljanski metropolit in nadškof Alojz Uran ter škof evangeličanske cerkve Geza Erniša.
marec 2006 Grassetto proti Darsu vloži tobo za polpačilo neporavnanih obveznosti iz naslova dodatnih in nepredvidenih del v znesku 13 milijard in 32 milijonov tolarjev (133.533 €), kar je malo manj od zneska, za katerega so bili pripravljeni zgraditi predor.
konec marca 2006 se po vloženi tožbi v spor, pet dni po tistem, ko je bil imenovan za kardinala, vmeša Franc Rode. Janezu Janši v pismu sporoči, da se je nanj prek kardinala Tarcisia Bertoneja za pomoč pri reševanju spora, obrnila italijanska gradbena družba Grassetto. V pismu, katerega faksimile je objavila Mladina, med drugim pravi, da je Grassetto pripravljen na pametno poravnavo, pri čemer bi svojo zahtevo zmanjšal za polovico. Na koncu Rode pravi, da ne more soditi, koliko so zahteve Grassetta upravičene, kljub temu pa je mnenja, da bi bila poravnava, če bi bila v prid obema stranema, pametna rešitev. Vesel bo, če bo njegovo posredovanje vsaj malo prispevalo k temu. Kljub morebitni dobronamernosti je silno nenavadno, da se Cerkev in njuna najvišja predstavnika vmešavata v spor med italijanskim zasebnim in našim državnim podjetjem. Gre za prvi javno znani primer pri nas, da se Cerkev spušča v posvetne zadeve na tako visokem nivoju zaradi domnevnega oškodovanja nekega podjetja.
januar 2008 Pregladek beton v predoru. Neodvisna analiza betonskih vozišč v trojanskih predorih je pokazala, da so bili uporabljeni materiali v skladu s predpisi veljavnimi v času podpisov pogodb, in da so bila cestišča tako tudi narejena, da pa jih je potrebno popraviti, saj ne ustrezajo več predpisanim standardom. Do (pre)hitrega zglajevanja vozišča naj bi prišlo zaradi povečanega prometa in morda zaradi premehkih sestavin v betonu.
aprila 2008 opravijo sanacijo vozišč v trojanskih predorih s hrapavljenjem.
december 2009 poravnalni narok v tožbi italijanskega gradbenega podjetja Impresa Grassetto proti Družbi za avtoceste RS.
januarja 2010 je zagorelo je po trčenju dveh tovornjakov, nakar so se v predoru drug za drugim zaleteli še štirje tovornjaki.
disketna afera - predor Podmilj Dars je za gradnjo predora Podmilj na avtocesti Trojane-Blagovica kot najboljšega ponudnika izbrala SCT in ne italijanskega ponudnika, podjetje Impressa Grassetto. Ko je prišlo na dan, da SCT na javnem odpiranju ponudb ni predložil iste diskete, kot je bila pozneje priložena v ponudbeni dokumentaciji (disketi sta bili celo različne barve!), je moral Dars na zahtevo državne revizijske komisije sklep o izbiri razveljaviti. Zidar je takrat izjavil: »Ko bodo tam vrtali, bodo delavcem v predoru krofi kar sami leteli na glavo.« V obrazložitvi sklepa je revizijska komisija napisala, da mora Dars pri vnovičnem odločanju izločiti ponudbo SCT, kar je Dars tudi upošteval in izbral RGD, ki je oddal najcenejšo ponudbo za gradnjo tega predora. Posel je sicer pridobil šele po sklepu državne revizijske komisije, ki je kot neutemeljena zavrnila zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila Grasetto in SCT.
