Tiskane izdaje
Ljubljana – Skoraj dvajset dni od nadgradnje Supervizorja, ki je razkril, da so nekateri profesorji poleg plače v zadnjih dvanajstih letih prejemali po še nekaj tisočakov izplačil na mesec po avtorskih in podjemnih pogodbah, smo čakali na odgovore Univerze v Ljubljani in njenih članic. Teh tudi na skupni novinarski konferenci nismo dobili.
Rektorju Ivanu Svetliku se sistem, ki omogoča, da profesorji poleg redne plače dobijo še honorarje, tudi višje od plač, ne zdi nujno nedopusten. Kjer so opazili »ekstremne primere«, bodo sicer izvedli interni nadzor. Kakšni bodo rezultati, glede na izrečeno ni težko napovedati.
Brez ostre kritike »ekstremnih primerov«
Niti visoka izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah, ki so jih poleg redne plače dobivali nekateri profesorji, večinoma (nekdanji) (pro)dekani, niso dovolj, da bi bil vrh univerze in njenih članic sposoben kritično spregovoriti o sistemu, ki omogoča vrsto anomalij. Drugače je, ko se neuradno pogovarjamo z nekaterimi profesorji.
Vrsto vprašanj smo zadnje tedne naslovili na univerzo in njene članice; tudi o tem, s čim so si nekateri profesorji v zadnjih dvanajstih letih poleg redne plače fakultete, na kateri so zaposleni, prislužili še do 540.000 evrov po avtorskih in podjemnih pogodbah. Koliko ur predavanj so zato morali opravili na izrednem študiju? Katere evropske projekte so pridobili, vodili ali v njih sodelovali? Katerim podjetjem so svetovali? Odgovorov nismo dobili. Tudi zato, ker se je univerza odločila, da bodo sklicali skupno tiskovno konferenco.
Dočakali smo jo včeraj in poslušali o primerih dobrih praks na nekaterih fakultetah. Nedvomno je teh veliko, s tem se strinjamo. Toda nadgradnja Supervizorja je pokazala tudi na anomalije, ki jih visokošolski sistem omogoča. Ostre kritike od vrha univerze in dekanov članic nismo slišali - vsaj ne od tistih, ki so se oglasili. So pa z univerze novinarjem sporočili, da je na njihovi spletni strani po novem objavljen cenik za posredovanje informacij. Čeprav je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik že pred časom opozorila, da je v postopku dostopa do informacij javnega značaja zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev, ki so sicer že plačani iz proračuna, nesprejemljivo.
»Ena pomanjkljivost«
Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je vsaj priznal, da je Supervizor pokazal nekaj »ekstremnih primerov«. Zato bodo uvedli interni nazor, v katerem bodo poskusili ugotoviti, ali so ti »ekstremni« profesorji opravljali le »zelo običajno redno dejavnost, ki je bila izvajana v obdobju, ko je bilo fizično to dejanje nemogoče po njeni naravi izpeljati v razpoložljivem času«. A tega, kot je razvidno iz njegovih naslednjih besed, ne bodo mogli ugotoviti: »Ta hip teh podatkov niti nimamo, ker jih nismo spremljali. Kot rečeno, to je slabost, ki jo moramo odpraviti.«
Ta slabost je manko jasnega dogovora med članicami, kako morajo deliti sredstva, pridobljena na trgu - koliko mora biti namenjenega razvoju in koliko je lahko dano za nagrajevanje zaposlenih. Predlog dogovora bo pripravila delovna skupina, ki je že imenovana. »Zdaj imamo dodatni motiv, da se tega lotimo,« čeprav so si po
besedah rektorja to nalogo že prej dodali v načrt dela.
Spremenilo se ni nič
Na nepravilnosti pri avtorskih honorarjih je sicer opozarjalo tudi računsko sodišče, prav tako je ljubljanska univerza pomanjkljivosti ugotovila na fakulteti za upravo že leta 2009. Poleg tega je univerza vedela, da imajo nekatere njene članice, ki so sicer avtonomne pri koriščenju sredstev, pridobljenih na trgu, bolje urejena pravila, druga manj. Spremenilo se ni nič.
Morda se bo zdaj, smo slišali, ko smo v zbornični dvorani univerze, pričakovano in tudi delno upravičeno poslušali še o pomanjkanju sredstev za visoko šolstvo, pogrešali pa nekaj besed o neupoštevanju zakonodaje, potrebnih sistemskih spremembah in pomanjkanju integritete nekaterih zaposlenih.
