Tiskane izdaje
Vlada je sprejela akcijski načrt za upravljanje populacije volka v Sloveniji do leta 2017. Ministrstvo za okolje in prostor (MKO) namerava s spremembo predpisov in dodatnimi ukrepi škodne primere zmanjšati za polovico, rejci drobnice pa bi za učinkovitejše varovanje premoženja dobili namenske investicijske podpore.
Tudi zaradi Evropske komisije (EK), ki je v začetku lanske jeseni preverjala, kako Slovenija upravlja populacijo strogo zavarovane vrste, je bil jeseni v javno obravnavno poslan osnutek akcijskega načrta. Ta je bil rezultat skupinskih delavnic in usklajevanj predstavnikov ministrstva za kmetijstvo in okolje, znanstvenih ustanov, nevladnih organizacij pa tudi kmetijsko gozdarske zbornice. Medtem ko v Ljubljano komentar zagovora Slovenije še ni prispel, pa je vlada prejšnji teden akcijski načrt potrdila.
Glavni cilj načrta je vzpostavitev takšnega sistema varstvenega upravljanja volka, ki bo to vrsto dolgoročno ohranil v slovenskem prostoru in to s čim manj konflikti med njim in človekom. Sodelujoči pri nastajanju akcijskega načrta so kot največjo grožnjo ohranitvi volka opredelili velike škode na drobnici. Načrt poleg ukrepov zmanjšanja škod obsega še (po prednostnem vrstnem redu) spremembo predpisov, raziskovanje populacije, poseganje vanjo, čezmejno sodelovanje in druge.
Škode zmanjšati za polovico
Cilj načrta je škodne dogodke zmanjšati najmanj za polovico. Statistični podatki kažejo, da bi to lahko dosegli že, če bi učinkovitejše zaščitne ukrepe uvedli pri 25 rejcih drobnice, pri katerih nastaja največ škode. V zadnjih 15 letih je namreč država več kot 50 odstotkov odškodnin izplačala le 25 rejcem, leta 2009 pa je 57 odstotkov vrednosti celotne škode (253.828 evrov) nastalo le pri 18 rejcih. MKO bo še letos analiziralo subvencije in njihov vpliv na povečevanje škod, uskladilo in spremenilo kmetijsko in okoljsko zakonodajo, ki bo med drugim izboljšala tudi možnost nadzora.
Med ukrepi za zmanjševanje škodnih dogodkov so uporaba dodatnih zaščitnih sredstev za preprečevanje napadov volka, spodbujanje varovanja čred, individualna obravnava rejcev z največ škodnimi dogodki, izobraževanje ocenjevalcev škode, uvedba subvencij za boljše varovanje živali med pašo ter izdelava smernic za ureditve pašnikov na območju volkov.
Nadzorovan odstrel še naprej
Slovenija ohranja »dobro načrtovan in ustrezen odstrel« kot metodo poseganja v populacijo in to z argumenti, ki jim nevladne naravovarstvene organizacije, ki zahtevajo prepoved lova na volka, že ves čas nasprotujejo in so pravilnik, ki letos dopušča odstrel osmih volkov, decembra poslale v ustavno presojo. Posledica takšnega odstrela naj bi bila večja strpnost ljudi do volkov, manjši nezakoniti odstrel, ohranjeno zanimanje lovcev za obstoj volka in delno zagotovljen vpliv na zmanjšanje škod, čeprav znanstveniki navajajo, da populacija ne potrebuje zunanjega uravnavanja in da odstrel lahko poruši temelje delovanja volčjih tropov in prizadene ekologijo volka.
Največja odgovornost za izvajanje akcijskega načrta leži na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer, pod skupno streho, usklajevanje naravovarstvenih in rejskih interesov ne bi smela biti težava. Na ministrstvu bodo ukrepe morali izvajati v okviru redne dejavnosti, nekatere ukrepe bo Slowolf realiziral v okviru svojega projekta (ki se bo iztekel aprila letos), vlada pa je s sprejemom akcijskega načrta zagotovila, da bo za nekatere ukrepe iz nabora ukrepov zmanjšanja škod v letošnjem letu priskrbela 115.000 evrov. A že na primer uvedba subvencije za boljše varovanje čred je ostala finančno neovrednotena.
»Veseli smo, da je načrt sprejet. Pomeni dobro osnovo za boljše upravljanje. Če se bo aktivno izvajal tako, ko je napisan, bo to precej pripomoglo k sobivanju človeka in volkov,« je za Delo dejal Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, podobno pa meni tudi Miha Krofel iz Slowolfa.
Izvajanje načrta v rokah pristojnih
»Načrt je pomemben korak v smeri bolj strokovnega upravljanja s to zavarovano vrsto, to je bolj uspešnega ohranjanja vrste in njenih naravnih populacijskih značilnosti, zmanjševanja škod in posledičnih visokih odškodnin, ki jih izplačuje država, pa tudi zmanjšanja verjetnosti zlorab odškodninskega sistema. V načrt so bila vključena vsa najnovejša spoznanja iz raziskav v zadnjih letih.
Načrt je tudi zgleden primer vključevanja širše javnosti že v fazi priprave državnih dokumentov, saj so v okviru več delavnic, na katerih so opredeljevali cilje upravljanja z volkovi in konkretne aktivnosti, sodelovali predstavniki najrazličnejših skupin - od državnih uradnikov in strokovnjakov do živinorejcev, naravovarstvenikov, lovcev, gozdarjev, občin itd.« ocenjuje Krofel in dodaja, da sam sprejem načrta ne bo pomenil dosti, če pristojni ukrepov iz načrta ne bodo začeli dejansko izvajati.
