Tiskane izdaje
Ljubljana – Te dni po Sloveniji poteka izobraževanje za mentorje in koordinatorje otroških parlamentov. Z letošnjim šolskim letom so začeli izvajati že 26. otroški parlament, ki je »program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo«, kot pravijo njihovi snovalci. Politična socializacija otrok je preplet mnogih dejavnikov, temelji pa se začnejo postavljati doma.
Otroški parlament je javna tribuna otrok o temi, ki jo izberejo osnovnošolci, parlament pa poteka na občinski, regionalni in nacionalni ravni. Na seji otroškega parlamenta v državnem zboru so ponavadi navzoči tudi člani vlade.
»Učenje za demokracijo je pomembno za otrokov razvoj v kompetentnega in odgovornega odraslega človeka. Z učenjem za demokracijo otroci razvijajo sodelovalno kulturo, komunikacijske spretnosti, sposobnost za odločanje in sprejemanje odgovornosti,« pravi Uroš Brezovšek, predsednik nacionalnega odbora za otroške parlamente. Dodaja, da otroci na ta način razvijajo strpnost, odgovoren odnos do sovrstnikov, soljudi, do naravnega in družbenega okolja.
Pomanjkanje zaupanja
S teorijo o političnih procesih se otroci seznanjajo že v osnovni šoli. V sedmem in osmem razredu obiskujejo predmet domovinska in državljanska kultura ter etika. Brezovšek meni, da tam spoznajo osnove, vendar je to premalo za aktivno državljanstvo. Pravi, da so na lanski novembrski konferenci o participaciji mladih osnovnošolci in srednješolci sami ugotovili, da »v srednješolskem izobraževanju ni izobraževalnih vsebin, pri katerih bi osnovnošolsko znanje nadgradili in pridobili dodatna znanja za demokratično državljanstvo«.
Opozarja, da primanjkuje vsebin o človekovih pravicah in poteh njihovega uveljavljanja, znanj o delovanju družbe, države in njenih ustanov ter nujnih znanj za aktivno vključevanje in participacijo na lokalni, državni in evropski ravni. »Zato udeleženci predlagamo, da se v srednje šole uvede predmet, ki bi obravnaval aktivno državljanstvo, demokracijo in javno nastopanje,« sklene Brezovšek.
Pred leti so v mednarodni raziskavi državljanske vzgoje in izobraževanja ugotovili, da so slovenski osnovnošolci dobro politično pismeni. »Pravzaprav je bil napredek slovenskih učencev na tem področju, v primerjavi z vsemi drugimi sodelujočimi državami, največji, kar je zelo spodbudno,« pravi Mitja Sardoč, soavtor raziskave ter eden od avtorjev priročnika za učitelje državljanske vzgoje in etike. Pravi pa, da nas še kar nekaj dela čaka na področju povečanja zaupanja v posamezne institucije in veje oblasti, pomanjkanje tega pa se kaže v vseh starostnih skupinah. »Podpiram predvsem spremembe, ki bi povečale zaupanje posameznikov v institucionalni okvir politične ureditve. Menim, da je to najpomembnejši pogoj, da se politična pasivnost državljanov oziroma negativni trend spremeni v pozitivnega,« pravi Sardoč.
Pri katerih letih na volišče
Podlaga za aktivno državljanstvo je medijska pismenost, zato mora tudi ta biti del vzgoje za demokracijo. Brezovšek o tem pove: »Mlade v otroških parlamentih spodbujamo, da so kritični do medijskih vsebin in jim slepo ne verjamejo. Seveda spodbujamo tudi k odgovornemu ravnanju na družbenih omrežjih.«
Prav tam je zadnje tedne nastalo gojišče ksenofobičnih komentarjev, ki se nanašajo na begunsko problematiko, njihove avtorje pa je mogoče najti tudi v najvišjih političnih vrstah. Medijske stolpce ob tem polnijo še sporočila o koruptivnosti in nestrpnosti pomembnih političnih veljakov. Brezovšek svari: »To je sporočilo, da če imaš dovolj pod palcem, lahko počneš karkoli. Ne spoštuješ drugega, ga lahko prizadeneš, ni ti mar za druge ljudi – gre za popolno pomanjkanje moralnih in etičnih vrednot.« Tudi udeleženci lanske konference o participaciji otrok in mladostnikov so zapisali, da so nezadovoljni z ravnjo kulture dialoga in z medsebojnimi odnosi ljudi, ki delajo v slovenski politiki.
Na konferenci pa so pretresali tudi enega od predlogov, ki se pojavlja o temi spodbujanja politične participacije mladih: nižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice. »Mladi bi dobili občutek, da so del te države, čutili bi večjo odgovornost, vendar pa pri tem potrebujejo več znanj in informacij. Z volilno pravico s 16 leti bi se interes za politiko in participacijo v družbi povečal,« so zapisali. A hkrati so opozorili, da bi politične stranke utegnile z mladimi manipulirati in zavajati najmlajše volivce: »Mladi ne vedo natančno, kaj bi radi v življenju počeli, zato so možnosti manipulacije z njimi zelo velike. Politični boji bi se lahko preselili na šolsko polje, kar bi bilo nesprejemljivo.«
O potrebnosti kvot
Še ena od idej za spodbujanje sodelovanja mladih v političnih procesih je uvedba mladinskih kvot, to je zakonsko določenih deležev, koliko mladih mora biti na volilni list. »Že pred leti smo v politiko vpeljali obvezne ženske kvote. Če pogledamo, kaj se je zgodilo z njihovo uvedbo, lahko ugotovimo, da velikega neposrednega vpliva ni bilo. Če ne drugače, so moški še vedno ostali na 'izvoljivih' mestih na listah,« meni Brezovšek. Pri tem pa še pristavi, da je pomembneje, da spremenimo razmišljanje: »Ko bomo v zavedanju ljudi prišli do določene točke razvoja družbe, raznih kvot, ženskih ali mladinskih, ne bomo več potrebovali.«
