V karanteni v Dolgi vasi okužene še štiri osebe

Mineva mesec dni, odkar so v Sloveniji potrdili prvo osebo, ki je bila pozitivna na virus sars-cov-2. V tem času se je število okuženih povzpelo na skoraj tisoč (997), opravljenih je bilo 27.764 tisoč testiranj, včeraj so zabeležili še šest novih smrtnih žrtev, skupno število se je povzpelo na 28.

V Dolgi vasi ostaja v karanteni 11 ljudi. V petek zvečer so namreč tiste, ki so bili po prihodu v karanteno negativni, želeli poslati domov, ker pa nekateri brez zagotovila, da niso okuženi, niso želeli med domače, so jih včeraj dopoldne 15 znova testirali, testi pa so danes potrdili štiri nove okužene, je poročanje nacionalne televizije povzela STA.

V gostišču v Dolgi vasi so konec marca v dvotedensko karanteno nastanili 27 ljudi, ki so prišli iz avstrijske Tirolske. Okužbo na koronavirus so sprva potrdili pri sedmih, ki pa ne kažejo bolezenskih znakov.

Tiste, ki jim test ob prihodu ni pokazal okužbe z novim koronavirusom, so želeli v petek poslati domov. A nekateri brez zagotovila, da niso okuženi, niso želeli med domače. Zato so jih 15 znova testirali, testi pa so danes potrdili štiri nove okužene. Tiste, ki so v petek vendarle odšli domov bodo testirali ponovno, je še poročala televizija.

Priporočamo: Vse aktualne informacije v zvezi z epidemijo



Vlada je že sprejela prvi zakonski paket za zmanjšanje posledic epidemije covid-19, pripravlja pa rešitve, ki bodo uveljavljene v okviru naslednjega, drugega paketa. Včeraj je minister Zdravko Počivalšek pojasnil, da je bil prvi paket namenjen temu, da podjetja preživijo, drugi pa temu, da bodo lahko podjetja ponovno zagnala ciklus. 

Na tokratni izjavi za javnost glede aktualnega stanja v zvezijo z epidemijo so sodelovali dr. Bojana Beović, vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje, dr. Miroslav Petrovec, član te svetovalne skupine, ter vladni govorec, veleposlanik Jelko Kacin.

Ukrepi bodo veljali še vsaj dva do štiri tedne

Vladni govorec je uvodoma pohvalil, kar so policisti sporočili že včeraj, in sicer, da so se ljudje po Sloveniji držali ukrepov: »Blejsko jezero je samevalo, Kranjsko Goro so imeli občani zase …ukrepe smo vzeli resno, a ta trend nas ne sme zaslepiti.« Dejal je, da bodo s strogimi ukrepi nadaljevali še vsaj dva do štiri tedne. Naša življenja moramo temu dejstvu prilagajati ves čas, postopoma in previdno bo potrebno življenje uvajati nazaj, a življenje po tem, kot je poudaril Kacin, ne bo enako. 

Preberite še: Dan potem

Dr. Bojana Beović je najprej na kratko predstavila in ocenila trenutno stanje v Sloveniji. Število primerov okuženih z virusom sars-cov-2 ni tako, kot v epicentrih, denimo v Italiji in Španiji, zato število okuženih našega zdravstvenega sistema ni povsem ohromilo. »Vsi bolniki, ki so na oddelkih, so zdravljeni tako, kot je treba. Kadra, pripomočkov in postelj je dovolj …« Zato se je potrebno zahvaliti vsakemu posamezniku, ki je poskrbel, da se okužba ni širila, je dejala Beovićeva.





Kot eno izmed ključnih žarišč okužbe so domovi za starejše, saj je tudi starost dejavnik tveganja za prenašanje te bolezni. Trenutno so organizirane tudi večje skupine zdravnikov, sester in drugega osebja, ki so v domovih, kjer pomagajo; pa ne le tam, kjer so okužbe že potrjene, temveč tudi tam, kjer (še) niso, in sicer zato, da če tam do okužbe pride, da ne pride do scenarija, kakršen je bil denimo v Šmarju pri Jelšah.


 

»Krivuljo moramo obrniti navzdol«

Vendar pa naraščanje obolelih ne poteka le v domovih za starejše. S stanjem, kakršnega imamo, ne moremo biti zadovoljni. Dosedanji ukrepi so uspeli epidemijo spraviti v neko dokaj stabilno stanje, vendar pa je treba z boljšim upoštevanjem treba krivuljo obrniti navzdol. Mesece bi morali imeti take ukrepe, da bi bile razmere v bolnišnicah znosne, je dejala Beovićeva. 

»Želim vam lepo praznovanje cvetne nedelje: a praznovanje današnjega dne in velikonočnih praznikov naj bo tako, da skupaj obrnemo krivuljo navzdol in bomo lahko konec meseca življenje postopa spravili v normalne tirnice.«

Vsem zagotoviti kvaliteten test

Dr. Miroslav Petrovec je uvodoma dejal, da je Slovenija odlično pripravljena glede laboratorijske diagnostike in primerljiva z drugimi državami. Epidemijo lahko obvladujejo, saj primere okužb zanesljivo spremljajo in tudi pravilno ukrepajo. Poudaril je, da so se vsi laboratoriji, ki opravljajo teste, zelo trudili, da so vsem, ki so bili testirani, zagotovili kvaliteten test. »V medijih se kažejo želje po hitrem testiranju, ampak žal je realnost takšna, da ti testi niso tako zanesljivi in bi lahko pokazali, da je nekdo negativen, četudi je v resnici okužen.« Vsak posameznik, ki je okužen in bi ga vrnili v skupnost, pa pomeni tveganje za ponoven zagon epidemije.



Zakaj ne testirajo več? Kot je dejal, delajo vse na tem, da bi teste razširili tudi na druge skupine, ampak je potrebno upoštevati, da nekatere okoliške države reagente potrebujejo bolj, kot Slovenija. »Vsem želimo zagotoviti kvalitetne teste.« Primarna skrb pa je namenjena bolnikov, je dejal Petrovec, kot tudi vsem zdravstvenim osebjem oziroma delavcem, saj morajo biti prepričani, da so vsi, ki delajo v zdravstvu, tudi sami zdravi.

»Upoštevajmo ukrepe, ki so dobro premišljene in dobro zasnovani in da epidemijo držimo od krivulj naših sosed.« Podobno kot Beovićeva je opozoril, da so ukrepi primerni in da delujejo, vendar pa ne dosežemo upada krivulje.

Od kje nam ti primeri? Dr. Petrovec se boji, da do teh primerov pride iz druženj, ki jih na javnem mestu ni – torej od tistih, ki se dogajajo v zasebnih prostorih. »Sporočilo je jasno: družiti se ne smemo v večjih skupinah, v zasebnih prostorih pa je odgovornost na vsakemu posamezniku, da se tega drži.«