Alarm pri kosilu ožigosa lačne otroke

Celje – Učenci IV. osnovne šole (OŠ) Celje se pred kosilom evidentirajo s ključki, ki piskajo, če starši niso plačali računa. Sistem je že ob uvedbi pred sedmimi leti povzročil veliko negodovanja, starši pa so zdaj šli še korak dlje. Ker glasno piskanje izpostavi otroka, so obvestili varuhinjo človekovih pravic in tudi informacijsko pooblaščenko.

Šola s ključki za prehrano vodi natančno evidenco, koliko otrok jé kosilo, spremlja pa tudi plačilno (ne)disciplino. »Verjamem, da bi s tem šola rada imela pregled ali kontrolo kosil. Toda otrok ni kriv, da starši položnice ne plačajo. Ob piskanju so zaznamovani, diskriminirani, s tem se spodbuja socialno razločevanje med otroki ter spodbuja vrstniško nasilje,« je povedala zaskrbljena mama.

Starši so o elektronskem sistemu s ključki že govorili na svetu staršev. Poleg tega da ključek pri neplačnikih piska, jih je zmotilo tudi, da mora otrok potem v tajništvo, kjer dobi potrdilo, da lahko kosi. »Kako mu potem kosilo tekne, glede na to, da vsi v jedilnici vedo, da nima plačanega računa, si ne morem predstavljati,« je še dodala mama.

Starši so povedali, da jim je na svetu staršev ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič pojasnila, da sistem deluje, saj imajo na takšen način manj dolžnikov in da ga v šoli ne nameravajo opustiti.

Učinkovito ni vedno tudi primerno

Ravnateljica Matelič Nunčičeva je prepričana, da sistem ni sporen: »Kosilo je nadstandardni program in starši podpišejo pogodbo. Na računu je datum z rokom plačila, ki ga morajo starši upoštevati. Če ga ne, pošljemo opomin in počakamo do konca meseca. Šele potem se vklopi piskanje pred kosilom.« Ravnateljica je še dodala, da se pisk sliši tudi, če otrok ključka ne uporabi pravilno, sicer pa piskanje naj ne bi bilo prav pogosto.

Starši naj bi imeli sicer dovolj možnosti za rešitev morebitnih težav s plačilom, je dejala Matelič Nunčičeva: »Če starši ugotovijo, da do 15. v mesecu ne bodo zmogli plačila položnice, nas lahko pokličejo in se dogovorimo drugače. Tako do piskanja sploh ne pride in otrok o težavah staršev nič ne ve. Vse je tako odvisno od staršev.«

Prav zato, ker so starši tisti, ki so odgovorni za plačilo računov in ne otroci, je staršem v bran stopila tudi varuhinja človekovih pravic. Svetovalka varuhinje Liana Kalčina je zapisala, da je mogoče, da je tak sistem zelo učinkovit, vendar ni primeren: »Dejstvo je, da so za plačilo šolske prehrane odgovorni starši in otroci za to niso niti krivi niti odgovorni.« Ravnateljici so tako predlagali, da sistem preuredi, da učenci ne bodo javno izpostavljeni in ožigosani.

Starši so to prijavili tudi informacijski pooblaščenki, ker ob pisku postane javno, kdo so neplačniki. V uradu informacijske pooblaščenke so potrdili, da v tem primeru vodijo inšpekcijski postopek. Med drugim bodo preverili, katerim drugim šolam pogodbeni obdelovalec, ki je naredil tak elektronski sistem in ga tudi vzdržuje, zagotavlja enako storitev. Odločitev bodo podali približno čez mesec dni.

Ta bo zanimiva tudi za druge šole, ki uporabljajo takšen sistem. V Celju ga je prva uvedla OŠ Frana Krajnca, danes jih ima še nekaj drugih osnovnih in tudi srednjih šol. Vse šole pa se za ta sistem niso odločile, čeprav je za zagotavljanje rednega plačevanja kosil dober, kot ugotavljajo ravnatelji.

Ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, ki je pred sedmimi leti že napovedovala, da bodo tudi na njihovi šoli ta sistem uvedli, je dejala, zakaj tega še vedno niso storili: »Odločili smo se, da se bomo z dolžniki raje pogovorili. Imamo pa zato več dela. Res je, da smo včasih nemočni in da tudi z morebitnimi tožbami nič ne dosežeš.«

Na Prulah za nadzor, a proti ožigosanju otrok

Z dolžniki se raje pogovarjajo tudi na ljubljanski OŠ Prule. Ravnatelj Dušan Merc je povedal, da imajo tudi pri njih vrata, ki beležijo prihode učencev na kosilo: »S tem smo hoteli preprečiti, da bi otroci prišli na kosilo večkrat na dan. Če pride otrok še enkrat, se mu vrata ne odprejo. S tem sistemom tudi vemo, kdo so neplačniki, vendar se to nikoli ne izve javno, pred celo jedilnico.« Merc je še dodal, da sta tudi v tej zgodbi dve strani. Tudi šole so v stiski, saj morajo plačati dobaviteljem, ki ne čakajo na plačila. »Kljub temu pa otrok ne bi smel nikoli vstopiti v to igro,« je še dejal Merc.