Tiskane izdaje
Ljubljana – Za nakup gumarske divizije kranjske Save se zanima tudi češki gumarski igralec, holding ČGS.
Tomáš Němec, 50-odstotni lastnik holdinga in eden najpremožnejših Čehov, se je včeraj udeležil konference tujih investicij za razvoj Slovenije FDI Summit 2012 na ljubljanski EF. V pogovoru za Delo je pojasnil, zakaj je nakup Savatecha dobra naložba in zakaj so krizni časi naklonjeni prodaji traktorskih gum, kjer je ČGS eden pomembnih igralcev v Evropi in svetu. Vrednost holdinga ČGS je ocenjena na približno 200 milijonov evrov.
Gospod Němec, ste se v teh dneh srečali z lastniki in vodstvom Save ter kakšne sinergije vidite med ČGS in Savatechom, ki izdeluje gume za motorje, skuterje, motokultivatorje in druge gumene izdelke?
Z vodstvom Save se nisem sestal. Savatech je za nas zelo zanimivo podjetje in vidim kar nekaj sinergij, predvsem z našo divizijo Rubena, ki ni konkurenca Savatechu. V holdingu ČGS nismo specializirani za avtomobilske gume, temveč za nišne izdelke, kot so gume za traktorje, kmetijske stroje, gradbena vozila, motorje in drugo. Proizvajamo tudi različne gumenotehnične izdelke. Savatech ima dobre izdelke in visokokvalificirane zaposlene.
Aprila ste v ameriški državi Iowa odprli novo tovarno in nagovorili ameriške kmete, naj kupijo vaše gume. Je kriza naklonjena prodaji gum za traktorje in kmetijske stroje?
V proizvodnji gum za kmetijstvo je holding ČGS v Evropi številka dva in na svetu številka štiri. Značilnost traktorskih gum je, da so velike in ne tako težke, zato so stroški transporta zelo pomembni. Proizvajalci gum moramo biti čim bliže svojim strankam. Ameriški srednji vzhod pokrivajo kmetijska zemljišča, zato so tam vse naše velike stranke, na primer Case Corporation, New Hollands in drugi proizvajalci kmetijskih strojev. Logično je bilo, da smo se tudi sami odločili za pohod na ta trg. Severna Amerika je v precej boljši kondiciji kot Evropa, saj tam ni videti signalov o veliki finančni krizi. In drugič, ker se cene hrane in osnovnih dobrin zvišujejo, so ameriški kmetje postali bogati in si lahko privoščijo velike močne stroje z našimi gumami. Pohod na ameriški trg nam je uspel pravočasno, saj smo zemljišče in vso opremo lahko kupili nekoliko ceneje kot v časih, ko je bilo vse lepo in sijoče.
Kaj pa v Srbiji, kjer ste kupili tovarno Rumaguma, so tudi tam kmetje bogati?
Srbija je za nas baza za prodajo na celotno območje Jadrana in Italije, izvažamo tudi v Mehiko in drugam. V splošnem je položaj kmetov po vsem svetu zdaj boljši, kot je bil pred desetimi leti, zaradi cen hrane. Pridelava hrane postaja vedno bolj raznovrstna in to je dobro za naš posel.
Pa vendarle, smo v času krize. ČGS ima tovarne na Češkem in v Srbiji. Ste morali zaradi krize reorganizirati proizvodnjo ali celo zmanjšati število zaposlenih?
Morda imamo srečo, toda doslej krize nismo občutili. Leta 2009, ko posel ni šel tako dobro kot danes, smo nekoliko zmanjšali število zaposlenih, vendar ne v tujini, temveč na Češkem, kjer imamo štiri tovarne in danes 5500 zaposlenih. Če bo šel posel hitro navzdol, moramo seveda biti fleksibilni. Hkrati je za nas zelo pomembno, da najdemo dobre zaposlene in v to vlagamo veliko energije. Prepričani smo, da jih je v Sloveniji veliko.
Slovenija ima veliko težav z javnimi financami. Kako vidite Slovenijo kot potencialno državo za vlaganja?
S temi težavami se spoprijema cela Evropa. Stroški dela v Sloveniji niso najmanjši v Evropi, vendar ima Slovenija visokokvalificirano delovno silo in to pretehta.
Holding ČGS je nastal iz nekdanjega holdinga Barum. Kako ste kupili podjetje?
Sem gumar. V začetku 90. let sem bil izvršni direktor družbe Mitas in tudi šef češkega holdinga Barum, iz katerega je nastal današnji ČGS. V času vavčerske privatizacije na Češkem je bilo 30 odstotkov Baruma v lasti investicijskih skladov, preostalo pa v rokah več kot 70.000 delničarjev. Kot skupina devetih delničarjev smo najprej kupili 30 odstotkov od skladov in to je bil začetek. Potem smo bili štirje delničarji, danes sva dva.
Kako bo ČGS posloval letos?
Leto 2012 nam je zelo naklonjeno in lahko rečem le, da je poslovanje zelo dobro. Po dobičkonosnosti pa bo celo najboljše leto v zgodovini holdinga. Seveda je konkurenca na trgu močna in narediti moramo vse, da preživimo.
Vam češka politika odpira vrata pri vaših poslih na tujem?
Na srečo ne potrebujemo politikov za naš posel. Pri odpiranju vrat nam veliko pomagajo naši ambasadorji in to je dobro. V nekaterih državah, na primer v Rusiji in v ZDA, je pomembno, da politika odpira vrata.
Kako gre prodaja gum na ruskem trgu?
Zelo hitro rastemo, saj se kmetijstvo v Rusiji hitro spreminja. Ruski kmetje imajo danes velike, močne traktorje, kar je priložnost za nas, saj v Rusiji ni domače produkcije gumarskih izdelkov.
Sava je pred leti prodala program avtomobilskih pnevmatik Goodyearu. Je bila ta odločitev dobra ali slaba?
Posel gum je zelo koncentriran, saj ima velikih pet v rokah približno 80 odstotkov svetovnega trga. Od tega predstavljajo gume za avtomobile in tovornjake približno 80 odstotkov, preostalo smo nišni proizvajalci. Ob tako močni konkurenci si je bilo zelo težko predstavljati, da bi imel majhen proizvajalec kot Sava možnosti za samostojno preživetje. Mislim, da je bila prodaja Goodyearu dobra odločitev, saj podjetje še naprej živi in posluje.
Znani ste tudi kot upravljavec in solastnik več čeških smučarskih središč. Kako ste zavili iz gumarstva v turizem?
Smučanje je moj hobi, še vedno rad tekmujem. V letih 1997 in 1998 sva s partnerjem kupila deset odstotkov največjega in najboljšega češkega smučarskega centra Špindlerův Mlýn (Špindlerjev Mlin). Pozneje sva kupila še delež v podjetju Snowhill, ki je lastnik šest smučarskih resortov na Češkem. Prepričan sem, da je v turizmu prihodnost. In, mimogrede, raven dobičkonosnosti v smučarskem poslu je precej višja kot v gumarskem poslu.
