Tiskane izdaje
Vlaganja v videonadzor so v nekaterih primerih nesmiselna, ugotavlja Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti UL. Pozitivni učinki videonadzora so bili ugotovljeni na parkiriščih glede kraje avtomobilov, a tak nadzor ne vpliva na zmanjšanje ulične kriminalitete. Videonadzor ima nekaj učinka na kriminaliteto zoper premoženje, a prav nič na kriminaliteto zoper življenje in telo.
Podobno velja tudi za druge vrste nadzora; v ZDA gradijo fuzijske centre, v katere se stekajo vsi elektronski podatki. A koliko teroristov tako odkrijejo? »Dajanje več sena na kup, da bomo našli iglo, je paradoks. Imamo dovolj podatkov, treba jih je osmisliti,« pravi Završnik.
Na inštitutu za kriminologijo so v raziskavi Tehnično okrepljeno nadzorovanje in boj zoper kriminaliteto med letoma 2011 in 2013 ocenili, da ima javni sektor v Sloveniji v lasti okoli 15.000 kamer, za javni promet in upravljanje cest jih je vsaj 1650, poslovni subjekti pa da imajo najmanj 45.000 kamer. Največji upravljavci v javnem sektorju so policija, vojska, Pošta Slovenije, Dars in mestni občini Ljubljana in Maribor, v zasebnem sektorju pa trgovske verige in igralnice.
Videonadzor je, če ga primerjamo z drugimi vrstami nadzora, vsaj reguliran. »Če govorimo o podatkovni ekonomiji kot celoti pa vidimo, da je manj določeno, kaj je dovoljeno in kaj ne. Pri preprodaji podatkov družb, ki nimajo sedeža v Sloveniji, vlada Divji zahod,« poudarja naš sogovornik in opozarja na algoritme, ki vse bolj določajo naše življenje, tudi o obrestni meri, ki jo dobimo na bančni kredit, in o tem, ali bomo dobili službo.
Završnik navaja primer, kako neki Američan ni bil izbran niti v ožji izbor za delovno mesto, čeprav je bil zanj prekvalificiran. Vzrok? Kadrovsko podjetje, ki je delalo analitiko kandidatov, je uporabilo tudi farmacevtske podatke izpred okoli 15 let, ko je neizbrani kandidat nekaj mesecev jemal pomirjevala. »Zaradi te epizode, ki jo lahko doživi vsakdo, so ga algoritmi potisnili na stranski tir,« pojasnjuje Završnik.
Ta ugotavlja, da so navadni državljani v podatkovni družbi zelo močno nadzorovani na različne načine in v različnih okoljih, denimo podatki o vseh aktivnostih prek javnih telekomunikacijskih omrežij so dober vir podatkov o posameznikovem življenju.
Po drugi strani pa obstaja elita s popolno zasebnostjo, kar dokazujejo skriti finančni tokovi in razkritja Panamskih dokumentov o davčnih oazah. »Boj za zasebnost se predstavlja kot univerzalni boj za človekove pravice, a hkrati vidimo, da ima zasebnost meje, ker očitno krepi elite. V svetu obstaja nenadzorovan, popolnoma kriptiran kapitalski tok, ki ogroža same države,« dodaja.
