Ali 13. maj ali 27. maj ali 3. junij ali nič od tega

Ljubljana – Ustavno sodišče ta teden še ne bo sprejelo odločitve v zvezi z ustavno pritožbo Vilija Kovačiča proti sklepu Državne volilne komisije (DVK), da bo ponovljeno glasovanje na referendumu o drugem tiru 13. maja. Z obravnavo pritožbe je sicer začelo.

Tako je sporočil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad po začetku seje ustavne komisije, ki je imela to točko na dnevnem redu.

Vili Kovačič predlaga, da bi bilo glasovanje na referendumu o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom med Divačo in Koprom hkrati s predčasnimi parlamentarnimi volitvami. V nasprotnem primeru bodo omejene pravice volivcev, saj so od 27. aprila do 2. maja šolske počitnice in prazniki. Zato bi bili volivci v zadnji polovici referendumske kampanje omejeni pri informiranosti, ta pa je nujna za to, da so volivci seznanjeni z vsebino zakona ter argumenti za in proti njemu, kar je po odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014 nujni pogoj za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu.

Ali 27. maj ali 3. junij

Vili Kovačič je prepričan, da DVK ni zasledovala nobenega legitimnega cilja pri izbiri datuma, ki otežuje glasovanje in informiranje volivcev. Meni, da bi ponovljeni referendum moral biti ali 27. maja ali 3. junija, ko bodo predvidoma predčasne državnozborske volitve, saj bi bilo takrat pričakovati tudi večjo udeležbo ljudi na referendumu. Zato ustavnemu sodišču predlaga, naj odloči, da je izpodbijani sklep DVK v naskladju s pravico do glasovanja na referendumu v zvezi s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, in ga odpravi.

Hkrati predlaga, naj ustavno sodišče razveljavi del zakona o volitvah in referendumski kampanji (ZVRK) v delu, ki omejuje določitev datuma referenduma na največ 45 dni.

Denarja ne bo

Vlada je ugotovila, da v skladu z letošnjo odločbo ustavnega sodišča ob presoji ZVRK ne sme financirati niti lastne referendumske kampanje niti referendumske kampanje (drugih) organizatorjev, zato prošnji Kovačiča, naj mu zagotovi denar za kampanjo (dobrih 96.000 evrov), ni ugodila. Po Kovačičevem mnenju mu ta denar pripada zato, da bi »izravnali teren« pred ponovnim glasovanjem. Vlada si je namreč lani za financiranje referendumske kampanje namenila 97.000 evrov, kar je bil nazadnje tudi razlog za razveljavitev septembrskega izida.

Prepovedi

V odgovoru, ki ga je vlada posredovala tudi Kovačiču, so pojasnili, da lahko organizator referendumske kampanje pridobiva prispevke za referendumsko kampanjo od fizičnih oseb in od pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati referendumske kampanje, pravijo na vladi in dodajajo, da vlada oziroma ministrstva in državne službe tako ne smejo niti ne morejo nameniti denarja organizatorjem referendumske kampanje.