Tiskane izdaje
"V Sloveniji naj bi bil s hivom manj kot en okužen na 1000 prebivalcev, kar je malo v primerjavi z večino držav po svetu ali tudi v EU. Število okuženih z virusom HIV pa v Sloveniji počasi, a vztrajno narašča," je na današnji okrogli mizi ob mednarodnem dnevu boja proti aidsu pojasnila Irena Klavs.
Po njenih besedah je bilo v obdobju zadnjih desetih let do novembra letos skupno prijavljenih 266 primerov novih diagnoz okužbe z virusom HIV, medtem ko je po diagnozi aids v tem obdobju umrlo 38 bolnikov.
Na inštitutu so imeli letos po več letih prvi primer diagnoze okužbe z virusom HIV "pri nekom, ki ima v zgodovini injiciranje prepovedanih drog, že mnogo let pa ni bilo nobenega primera okužbe z virusom HIV pri novorojenčku, ki bi se rodil okuženi materi".
Klavsova je dejala, da je bilo letos prijavljenih 10 primerov aidsa, pet ljudi pa je zaradi aidsa umrlo. Od slednjih je bila štirim v letošnjem letu postavljena diagnoza okužbe z virusom HIV, kar po besedah Klavsove pomeni, da ti bolniki ne bi umrli letos, če ne bi bili tako pozno diagnosticirani.
V Sloveniji opažajo, da se delež določenih diagnoz z virusom HIV relativno pozno diagnosticira, je opozorila. "S tem zamujamo dobre priložnosti za kakovostno zdravljenje, kar sicer izboljša kakovost življenja in podaljša preživetje okuženih, zgodnja diagnoza pa je pomembna tudi zaradi preprečitve nadaljnjega prenašanja bolezni," je še izpostavila Klavsova.
Direktorica Inštituta za varovanje zdravja Marija Seljak je poudarila, da je "naša skupna naloga nadaljevanje preventivnih prizadevanj, s katerimi lahko preprečimo nove okužbe in odpravimo predsodke o aidsu". Po njenih besedah so med drugim zagotavljanje izobraževanja, zaposlovanja, socialne oskrbe, preventive ter razvijanje strategij za boj proti stigmatizaciji obolelih za aidsom temeljne usmeritve, s katerimi lahko dosežemo uresničevanje obljub na tem področju.
Ali aids res postaja zgolj ena od kroničnih bolezni? (iz tiskane izdaje)
Aids ne izbira. Ti lahko! To je že dobro znano, a najbrž večkrat preslišano sporočilo, ki ga Društvo študentov medicine v Sloveniji v okviru projekta Virus ob mednarodnem dnevu, posvečenem tej nalezljivi bolezni, posreduje mladim, svojim vrstnikom in najširši javnosti. V prejšnjih (dobrih) desetih letih je bilo pri nas prepoznanih 225 novih primerov okužb, umrlo pa je 33 bolnikov z aidsom. Lani so na novo odkrili 36 obolelih. Znani načini prenosa - in tudi zaščite, predvsem s kondomi - pa ostajajo nespremenjeni.
Okužba z virusom HIV je torej še vedno nevarna, zato je resnično izjemno pomembno, da se ljudje zavedajo tveganja in poskrbijo za varno spolnost. Vendar lahko po četrt stoletja trajajoči in še vedno težko obvladljivi pandemiji, predvsem v manj razvitih delih sveta, naposled začnemo govoriti, da je okužba z virusom HIV danes obvladljiva kronična bolezen.
Čedalje učinkovitejše zdravljenje
»Toda to velja samo, če sta izpolnjena dva temeljna pogoja: da pride bolnik pravočasno k ustreznemu strokovnjaku in da, ko je potrebno, redno jemlje zdravila. Imamo zelo učinkovite metode zdravljenja, ki so čedalje prijaznejše do bolnikov in jim omogočajo vedno kakovostnejše življenje. Umrljivost ljudi, okuženih z virusom HIV, je še vedno večja od umrljivosti med splošnih prebivalstvom. Pričakovana življenjska doba je močno odvisna od okvare imunskega sistema pri okuženem, a se pomembno daljša,« pravi prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC v Ljubljani.
»Virus HIV pri človeku takoj po okužbi povzroči katastrofalno uničenje določenih podvrst levkocitov, to so celice CD4, nato pa sledi dolgoletno pospešeno razmnoževanje virusa, vendar brez bolezenskih znakov. V stroki se to imenuje klinični molk. Virus povzroča čedalje hujšo imunsko okvaro, ki vodi v aids, in sočasno kompleksno aktivacijo imunskih odzivov s posledičnim vnetjem. Vnetni 'glasniki' in motnje v strjevanju krvi spodbujajo napredovanje ateroskleroze, kar pomeni tveganje za zgodnji srčni infarkt, okvaro ledvic in jeter, osteoporozo in nevrološko-duševne motnje,« pojasnjuje dr. Tomažič. Glede sodobnih možnosti za zdravljenje pa pravi, da za veliko večino infekcijskih bolezni velja preprost recept: prej ko se okužba začne zdraviti, boljši je izid. »Za HIV oziroma aids doslej to pravilo ni veljalo, vendar v zadnjem času prihaja do sprememb. Danes te bolnike začnemo zdraviti bolj zgodaj, da preprečimo imunske okvare in prehitro staranje.«
Zdravljenje je še vedno »dosmrtno«, ker virusa ni mogoče popolnoma uničiti oziroma spraviti iz telesa. Zato se terapije ne sme prekinjati, sicer lahko pride do nevarnih poslabšanj in odpornosti virusa proti zdravilom. Sedanje metode zdravljenja so učinkovite, strokovnjaki pa še naprej iščejo nove, še uspešnejše, ki bodo kratkoročno in dolgoročno varnejše, preprostejše in zato za bolnike prijaznejše. Nova zdravila veliko obetajo. Cilj zdravljenja je, da se pri vseh bolnikih, tistih, ki šele začenjajo zdravljenje, in tistih, ki imajo že odporne viruse, zavre njihovo razmnoževanje.
Bruselj poziva k boljšemu osveščanju mladih
Na svetovni dan boja proti aidsu je Evropska komisija pozvala k boljšemu osveščanju mladih, ki se niso imeli priložnosti učiti iz velikih kampanj o aidsu v osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja. Četrt stoletja po odkritju virusa še vedno ni zdravila za aids, zato je preventiva najboljše orožje proti tej bolezni, svarijo v Bruslju.
Statistike kažejo, da je obolelih za aidsom ali okuženih s hiv več kot 30 milijonov ljudi na svetu, vsako leto jih približno dva milijona zaradi aidsa umre, več kot dve tretjini žrtev te bolezni je v podsaharski Afriki. V Evropi živi z virusom več kot 700.000 ljudi, vsako leto je zabeleženih 30.000 novih okužb.
Komisar za človekoljubno in razvojno pomoč Louis Michel pa je k temu dodal, da je aids eden glavnih problemov, ki državam v razvoju onemogočajo, da bi se iztrgale iz objema revščine. Tako bi bilo treba po njegovem mnenju prizadevanja za osveščanje ljudi v teh državah še podvojiti.
