Ali je Mura nova tempirana bomba?

Zagreb – Slovenski projekt gradnje osmih vodnih elektrarn (HE) na Muri bi lahko postal nov vzrok za spor med državama oziroma nova tempirana bomba v dvostranskih odnosih, meni hrvaška javnost. Čeprav uradnega odziva hrvaškega državnega vrha ni, se bo moral s tem v kratkem spoprijeti premier Ivo Sanader, saj je poslanec Hrvaške narodne stranke (HNS) Dragutin Lesar pred dnevi nanj naslovil poslansko vprašanje o slovenskih načrtih. Akcije proti gradnji HE pripravljajo tudi okoljevarstvene organizacije štirih držav, oster protest pa menda pripravlja tudi hrvaško okoljsko ministrstvo.

Dragutin Lesar sprašuje premiera, ali je Hrvaška seznanjena z uredbo o koncesiji za uporabo vode za proizvodnjo električne energije na Muri (od Sladkega vrha do Veržeja), ki jo je konec lanskega leta sprejela in v uradnem listu objavila slovenska vlada. Sprašuje tudi, ali je bila ta uredba, ki predvideva osem hidroelektrarn, predmet pogovora med državama in kakšno je vladne stališče do hrvaških interesov. Lesar vlado opozarja, da bo imela gradnja HE izjemno škodljiv in nepredvidljiv učinek na okolje, na kar so že opozorila nevladna okoljevarstvena združenja. Lesar še sprašuje, ali hrvaško okoljsko ministrstvo pripravlja študijo vplivov na okolje Hrvaške, še posebno pa Međimurja, ki ga bodo doletele ekološke spremembe.

Poslanec je vlado opozoril, da je predvidena HE Veržej le sedem (rečnih) kilometrov oddaljena od državne meje, da bodo ogroženi prostorski načrti međimurske županije in da bodo potrebni tudi veliki izdatki državnega proračuna zaradi utrjevanja, obnove in gradnje nasipov. Sanaderja je seznanil tudi z izjavo direktorja Dravskih elektrarn (DEM) Danila Šefa, ki se mu zdi, da sosedov (Hrvaške) ni treba nič spraševati, čeprav Mura teče tudi skozi Hrvaško.

Dnevnik Nacional napoveduje nov zaplet med državama

Tednik Nacional je v najnovejši številki zapisal, da je Slovenija brez vednosti in soglasja Hrvaške začela priprave na gradnjo HE, ki bodo imele največji vpliv na prebivalce Međimurja. V Nacionalu napovedujejo, da bo nastal nov zaplet med državama, kar bo zaostrilo politične odnose, ker se bo hrvaška vlada verjetno ostro odzvala. Napovedujejo tudi mednarodno arbitražo, saj sta obe državi podpisnici konvencije Espoo, ki predpisuje oceno vplivov na okolje pri čezmejnih projektih in soglasje države, v kateri bi se lahko pojavile posledice. Okoljsko ministrstvo menda že pripravlja ostro protestno pismo. Če Slovenija ne bi dovolila vpogleda v dokumentacijo, bi aktivirali prej omenjeno konvencijo (dolžnost seznanitve z načrti), na Hrvaškem pa računajo tudi na veto, ki ga predvideva konvencija, s katerim bi ustavili slovenske načrte.

Obetajo se protesti okoljevarstvenikov štirih držav

Prvi protesti slovenskih in avstrijskih okoljevarstvenih organizacij v prvih letošnjih mesecih v slovenski in hrvaški javnosti niso odmevali, da se bo to spremenilo, pa napovedujejo hrvaške nevladne organizacije, ki se s kolegi iz Avstrije, Madžarske in Slovenije že dogovarjajo za skupno strategijo, ki se ji bodo pridružili tudi vodje lokalnih skupnosti, med njimi Josip Posavec, prvi mož međimurske županije, ki je javno nasprotoval projektu. Na Hrvaškem se čudijo, zakaj se je oblast v Sloveniji odločila za »omalovažujoč« odnos do njih, saj na zagrebški naslov menda ni prišla niti ena uradna informacija o projektu.

Dragutin Lesar je prepričan, da bo slovenski projekt za vselej spremenil regijsko krajino, onemogočil predvideni ekološko-turistično-gospodarski razvoj in povzročil, da zaradi predvidenega parka narave Mura ne bo novih delovnih mest. Sanader je opozoril še na druge mogoče posledice: spremembo mikroklime in višine podzemnih vod, poslabšanje kakovosti pitne vode, izginotje avtohtone in naravne krajine reke Mure ter zaščitenih rastlin in živali, prepoved plovbe in kopanja in zatiranje bogate kulturnozgodovinske dediščine.