Ali proizvajalci in uvozniki sveče prodajajo na črno?

Ljutomer – Slovenci smo v evropskem vrhu po porabi nagrobnih sveč na število prebivalcev. Zmogljivosti predelovalcev že zdaj presegajo količino prodanih sveč, vendar nekateri svečarji opozarjajo, da je zaradi vladne uredbe, po kateri morajo zavezanci na lastne stroške skrbeti za razgradnjo, prodanih precej več sveč, kot jih ti prijavijo.

S predelavo odpadnih sveč se v Sloveniji ukvarjata družbi Plastkom z Jesenic in Eko Plastkom iz Ljutomera.

Ker se pri razpadanju ali sežiganju PVC-plastike, iz katere je pri nas večina lončkov za sveče, sproščajo škodljivi plini, so sveče poseben odpadek in slovenski proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč so od leta 2010 po vladni uredbi dolžni na lastne stroške poskrbeti za njihovo neškodljivo zbiranje in reciklažo. Ta strošek so zavezanci upoštevali pri končni ceni nagrobnih sveč, ki so se zato podražile od osem do deset odstotkov.

Dve shemi zbiranja in dva predelovalca

Za organiziranje zbiranja in reciklaže sta ustrezna dovoljenja pridobili dve shemi, Interseroh in Prons, ki sta si slovenske zavezance glede na njihov tržni delež razdelili približno na polovico. Zbiralec ločeno zbranih sveč za obe shemi je Saubermacher Slovenija.

Za Interseroh od lanskega leta zbrane sveče predeluje podjetje Plastkom z Jesenic, Prons pa je sveče sprva vozil na predelavo na Hrvaško, potem so jih skladiščili in od avgusta jih predeluje ljutomerski Eko Plastkom. V državi vsako leto pokurimo približno 23 milijonov sveč, kar pomeni okrog 2500 ton odpadnih sveč.

Toda Plastkom in Eko Plastkom predelata okrog 2500 ton sveč na leto, torej bi lahko vsak posebej predelal vse v Sloveniji zbrane odpadne sveče. Bo to pomenilo konkurenčni boj med dvema shemama za ravnanje s svečami pa tudi med predelovalci, sploh glede na to, da bo verjetno kmalu nastala še ena shema, saj je nekaj zavezancev že ustanovilo družbo Sveko, ki se bo prav tako ukvarjala z ravnanjem z odpadnimi svečami.

Črni trg z nagrobnimi svečami

Marjan Gulič, direktor družbe Prons, ki so jo ustanovili sami zavezanci oziroma svečarji, meni, da konkurenca ni tako velik problem kot siva ekonomija in črni trg z nagrobnimi svečami. »Še leta 2009 je bila na slovenskem trgu prijavljena količina 8000 ton nagrobnih sveč. Naslednje leto, ko je začela veljati uredba, ki je prinesla tudi finančno obvezo zavezancev za plačilo zbiranja in recikliranja sveč, pa je ta količina sveč nenadoma padla na 6000 ton. Tu je nekaj hudo narobe!«

Količina tako prijavljenih sveč na leto na trgu se zmanjšuje, količina zbranih odpadnih sveč pa naraščajo. Prihodkov od »svečnine« je torej vedno manj, stroškov z naraščajočimi količinami odpadnih sveč pa vedno več, pravi Gulič, ki je mnenja, da bi morala poseči država s temeljitejšim nadzorom tistih, ki proizvedejo ali uvozijo in prodajo več sveč, kot jih prijavijo za obračun pristojbine.

V Plastkomu iščejo nove možnosti

V Plastkomu na Jesenicah so vse zaloge že predelali, tako da so jim ostale proste kapacitete. Poiskati bodo morali nove možnosti za predelavo plastičnih mas, je povedala Mojca Korbar, direktorica Plastkoma, in dodala, da bodo njihove kapacitete proste pet mesecev.

Še lani so ob predstavitvi dejavnosti upali, da bodo kot edini predelovali odpadne nagrobne sveče v Sloveniji, a je v shemo vstopilo še ljutomersko podjetje Eko Plastkom.

Korbarjeva je še povedala, da bodo morali poiskati nove možnosti za predelavo plastičnih mas, če se bo konkurenca obdržala.

Plastkom je lani in leta 2010 posloval z izgubo, pri tem so imeli tudi negativen kapital, vendar Korbarjeva napoveduje, da bodo večino dolgov poplačali že letos. Za zdaj o posodobitvah naprav ne razmišljajo, Korbarjeva je prepričana, da bodo leta 2014 že lahko pripravili konkretne načrte za posodobitev opreme. Zaposlenih imajo osem delavcev.

V Eko Plastkomu pogledujejo čez mejo

V ljutomerskem Eko Plastkomu želijo postati vodilni predelovalec v Sloveniji, pravi direktor Sebastjan Kolednik. Pričakujejo, da bodo z avtomatizirano opremo z zmogljivostjo predelati tisoč kilogramov na uro cenovno dovolj konkurenčni, obenem pa nameravajo na liniji predelovati tudi drugo odpadno PVC-plastiko.

Za sedaj je v podjetju devet zaposlenih, ki sveče predelujejo v dveh izmenah, dodatne zaposlitve pa pričakujejo, če se jim bo uspelo dogovoriti za predelavo sveč tudi v tujini, na primer na Hrvaškem.

Dosedanji naložbi v višini enega milijona evrov bo kmalu sledila še manjša naložba v opremo za boljše prečiščevanje pridobljenega parafina in morda tudi v izdelavo preprostejših izdelkov iz odpadne plastike.

Uroš Černuta, vodja razvoja novih produktov v Interserohu, meni, da glede na majhnost slovenskega trga dva predelovalna obrata ne bosta rentabilna in da bo tisti, ki bo dolgoročno uspešnejši, prej ali slej postal monopolist.