Ali se strinjate z dvigom starostne meje za upokojitev na 65 let?

Odgovarjajo Dušan Jovanović, Samo Rugelj, Jure Apih, Nina Ivanić, Janez Furman, Irena Prijović in Špela Šipek.

Objavljeno
16. september 2012 12.37
tre_UPOKOJENCI
R. N.
R. N.
Dušan Jovanović, režiser

Zdrav človek, ki uživa v svojem delu, je srečen, če ga nadrejeni ne naganjajo v pokoj. Če ga pustijo delati, dokler ga delo veseli in dokler je delu kos. Ampak takih, ki uživajo v službi, je manj od tistih, ki komaj čakajo, da se je bodo znebili. Delo na stara leta je tlaka. Starejši kot je tlačan, teže dela. Perverzno pa je, da mora biti vesel, če sploh ima delo in mu dovolijo, da se muči do 65. leta.

Špela Šipek, urednica

S stališča racionalnega premisleka o vzdržnosti pokojninske blagajne ob obstoječih demografskih trendih sem za dvig upokojitvene starosti. S človeškega vidika, z vidika socialno občutljivega kritika sodobne ustrojenosti sveta, sem absolutno proti, saj menim, da človek zasluži počitek prej kot pri 65 letih, da mu ostane še dovolj zdravja in moči za aktivno in kakovostno uživanje preostanka življenja s seboj, partnerjem ali družino in prijatelji. Poleg tega
sem kot takšen kritik prepričana, da bi se dalo pokojninske blagajne polniti z drugačnimi prijemi, kot so sledenje in obdavčitve premoženja v davčnih oazah. Z izključno egoističnega vidika pa mi je vseeno, saj bom 40 let delovne dobe izpolnila ravno pri 65 letih starosti.

Jure Apih, publicist

Vsi različni, vsi enakopravni je lepo geslo, a vendar le propagandna floskula. Pokojninski sistem, ki temelji na solidarnosti, meče v isti koš fizične delavce, birokrate in znanstvenike. Ko ugotovimo, da v efektivni delovni
dobi ne zberemo dovolj, da bi plačevali kolikor toliko spodobne pokojnine vse dlje živečim upokojencem, pač podaljšamo število let, ko prisilno vplačujemo v pokojninsko blagajno.

Dejstva, da so eni po štiridesetih letih fizično izčrpani, drugi naveličani, tretji pa šele v polni umski in izkustveni kondiciji, ne motijo. Problem je najlaže rešiti počez. Zakaj namesto podaljševanja aktivne dobe ne omejimo
in pocenimo neaktivne? Z največ dvajsetimi leti prejemanja pokojnine in največ do 85. leta bi lepo uravnotežili pokojninske bilance. Nekaj kolateralne škode bi pa že prenesli.

Irena Prijović, ekonomistka

Pokojninska reforma je potrebna. To, kakšna je starostna meja upokojitve, ki bo rešila naše težave, je strokovno
vprašanje in tega ne želim presojati. Ker sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti, v tej razpravi manjka najpomembnejši deležnik in to so mladi. Stanje je skoraj absurdno. Starejši na trgu dela jemljejo prostor mlajšim, ki na pokojnino ne bodo mogli računati v takšni meri kot generacije, ki so pred upokojitvijo. Posledica tega je, da dvig starostne meje vpliva na trg dela tako, da zahteva tej starosti prilagojena delovna mesta, čemur je v nekaterih podjetjih in panogah težko slediti. Vsak zase moramo čim bolj prevzeti odgovornost za osebnostni in strokovni razvoj in s tem za svojo finančno prihodnost.

Janez Furman, župnik

V knjigi Psalmov beremo, da ljudje »še v starosti rodijo sadove«. Pomembno je, da znamo tudi starejše ljudi sprejemati kot odgovorne sodelavce, ki so lahko močni dejavniki v različnih skupnih projektih, so šola življenja, saj so prenašalci vrednot, izročil in skrbi za skupno dobro. Po šestdesetih človek najbrž ni več posebno uspešen v rudniku, na železnici ali kakšni visoki gradbeni konstrukciji, je pa lahko odličen svetovalec ali zgled urejenega
pisarniškega dela. Pravi razcvet svojih talentov in ustvarjalnosti na področju umetnosti, zdravstva, politike pa lahko začneš doživljati ravno v tem zrelem obdobju. Večkrat mi kakšna gospa potarna, da je njen mož z upokojitvijo postal rahlo siten in bi ga kot zaposlenega laže prenašala. Najbrž je kje tudi obratno.

Nina Ivanić, igralka

Težko odgovorim na to vprašanje. Ker sem hkrati za in proti. Razumem, da je zaradi prazne pokojninske blagajne treba zvišati pokojninsko dobo, po drugi strani pa se zavedam, da se bodo z zvišanjem pokojninske dobe težko odpirala delovna mesta za mlade, ki so polni elana, sveže energije, idej ... Prav tako si težko predstavljam policista, gasilca ali delavca v gradbeništvu, ki bo lahko brez težav opravljal takšna dela pri tej starosti.

Samo Rugelj, publicist

Bliže kot potrebna starostna meja za odhod v pokoj mi je potrebno število delovnih let za upokojitev. V splošnem pa se mi zdi sedanji pokojninski sistem preveč tog. Po upokojitvi se je denimo le težko spet delovno aktivirati, če to želimo. Kolikor vem, se tudi ne moremo brez težav »začasno upokojiti«, morda med preusmerjanjem na drugo delovno področje, in v tem času koristiti del vplačanih pokojnin še pred izpolnitvijo pogojev za dokončno upokojitev. Na drugem koncu starostne lestvice pa so mladi, ki se prepočasi zaposlujejo, kar izhaja tako iz mentalitete kot nespodbudne zakonodaje. Fleksibilnejši trg delovne sile nam lahko prinese več delovnih mest, čim večje število zaposlenih ljudi vseh starosti čim daljši čas pa je ključ do boljšega standarda v tej državi.