Tiskane izdaje
Šikaniranje, degradacije, diskriminacija
Kot glavne razloge za odstop Sedlarjeva navaja sistematično onemogočanje opravljanja funkcije in dela, šikaniranje, degradacije in diskriminacijo. Kot pravi sama, gre tudi za odstop iz protesta, saj si politični vrh že več kot tri leta zatiska oči pred razmerami v Komisiji.
Sedlarjeva dodaja še, da od odstopa senata, ki ga je vodil Goran Klemenčič, ni bilo narejenega praktično nič za boljši zakonodajni in sistemski okvir, ki bi omogočil učinkovitejše delo KPK. Pahorju predlaga zamenjavo vodstva, revizijo poslovanja in kadrovanja ter sprejetje nove protikorupcijske zakonodaje. Tako, meni Sedlarjeva, bi lahko še rešil KPK.
Alma Sedlar, nekdanja novinarka, je večkrat javno opozarjala na sporna ravnanja predsednika komisije Borisa Štefaneca. Ta ji je menda zelo omejil možnosti delovanja in ji odvzel številna pooblastila. Tudi sicer sta kasneje Štefanec in Lombergar mnoge odločitve komisije v tej sestavi senata predstavljala sama, ob ločenih mnenjih Sedlarjeve.
Proti njej je menda tudi sprožil postopek zaradi domnevno nezakonitih vpogledov v dokumentacijo KPK, kljub temu da je urad informacijskega pooblaščenca postopek zaustavil, saj niso bile odkrite nepravilnosti.
Štefanec zanika obtožbe
Štefanec pravi, da med njim in Sedlarjevo "ni bilo nobenega nesporazuma, razen stalnega namestničinega nezadovoljstva, ki ga je tako ali drugače prezentirala javnosti, javnost in mediji pa so to povzeli". Zato njenega odstopa tudi ne dojema ne pozitivno ne negativno. Je pa potrdil, da ji je v razgovoru dejal, da ji v primeru, če je res tako nezadovoljna z delom komisije, drugega razen odstopa morda niti ne preostane.
Zatrdil je še, da odstop namestnice v nadaljnjem delu komisije ne bo povzročil kakršnega koli zastoja. Upa pa, da se bodo ti "neljubi dogodki" čim prej zaključili in da bo komisija normalno delovala naprej.
Štefanec svojo namestnico sodno preganja zaradi izginule gotovine v višini približno tisoč evrov, medtem ko je policija ovadbo v zvezi z izginotjem tega istega denarja vložila proti nekdanji računovodkinji KPK, ki je naposled tudi uradno priznala, da je pogrešana gotovina pristala pri njej, še navaja Večer.
Pahor pričakuje nemoteno opravljanje funkcije
Odzval se je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki pričakuje, da bo vodstvo KPK v teh spremenjenih okoliščinah organiziralo delo tako, da bo komisija nemoteno opravljala svojo funkcijo do imenovanja novega člana senata.
Pahor je ponovno poudaril, da je senat KPK edini, od katerega je odvisna verodostojnost, delo in neodvisnost KPK. "Nihče ne sme in ne more posegati v delo neodvisnega državnega organa izven svojih pristojnosti," je opozoril.
V uradu so dodali, da je predsednik republike storil vse, da bi prišlo do spremembe zakonskih okvirov za učinkovitejše delovanje KPK. Skupina ustavnopravnih strokovnjakov je po naročilu predsednika republike že pred leti pripravila predlog potrebnih sprememb zakonodaje, ki jo je predsednik takoj posredoval pristojnemu ministru. Predsednik se pridružuje strokovnemu mnenju, da bi za učinkovitejše delo KPK morali čim prej sprejeti nov zakon.
Sedlarjeva od Pahorja zahteva, da jo razreši najpozneje s 30. septembrom.
Zakon čaka na obravnavo na koaliciji
Obtožbo Sedlarjeve, da v zadnjih letih ni bilo narejeno nič za boljši zakonodajni okvir za boljše delovanje KPK, je komentiralo ministrstvo za pravosodje. Zapisali so, da "so pristojnost za pripravo novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije dobili šele lansko jesen".
Predlog je bil nato aprila letos na podlagi prejetih pripomb in usklajevanj popravljen in posredovan v ponovno strokovno ter medresorsko usklajevanje, trenutno pa "čaka na obravnavo na koaliciji, preden bo lahko predložen v sprejem na vladi".
Na ministrstvu so prepričani, da bo novela izboljšala protikorupcijski pravni okvir in ustvarila pogoje za učinkovitejše delo KPK. Prav tako naj bi z njo "ob upoštevanju osrednje vloge KPK v institucionalnem omrežju protikorupcijskega delovanja" konkretizirali zakonske pogoje za imenovanje funkcionarjev KPK ter jasneje razmejili kandidacijski postopek in postopek imenovanja.
"Po mnenju ministrstva bo na podlagi rešitev, predvidenih v noveli zakona, komisija lahko bolj učinkovito delovala. Vendar pa, kot smo že večkrat poudarili, zakon tega ne more zagotoviti sam od sebe, saj predstavlja zgolj orodje, ki ga morajo vodstvo komisije in njeni zaposleni uporabiti in izvajati," so še dodali.
