Almi M. Karlin podrl drevo in jo odnesel brez kazni

Krajani so ogorčeni, delavec, ki je podrl zaščiteno drevo, pa pravi, da je bila to »trdoleska, ki raste za vsakim potokom«.

Objavljeno
08. november 2016 20.22
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Svetina – Sneg je včeraj prekrival Almin grob, ki si ga je skupaj z dolgoletno prijateljico Theo Schreiber Gammelin sama izbrala za zadnji dom. Grob z umetelno oblikovanim železnim križem in drevesom je pod zaščito spomeniškega varstva. To pa ni ustavilo delavca režijskega obrata občine Štore, da ne bi na lastno pest posekal drevesa. Kljub temu zaradi tega ne bo kaznovan.

»Niti pomislila ne bi, da bi požagala drevo, ki raste znotraj katerega koli grobnega polja. Ljudje smo se učlovečili, ko smo začeli mrtve pokopavati, zato ima večina ljudi spoštljiv odnos do grobov in mrtvih,« je bila ob srečanju z delavcem Brankom Mlakarjem, ki je drevo požagal, ogorčena Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. Z Almo Karlin, ki velja za eno največjih popotnic vseh časov in je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prepotovala ves svet, se ukvarja že okoli 20 let in o njej je avgusta posnela tudi dokumentarec. Takrat je drevo na svetinskem pokopališču še raslo.

Trnovčeva je želela izvedeti predvsem, zakaj so drevo posekali, saj razlagi, da je bilo bolno, ne more verjeti. S Francem Rozmanom, ki je vse svoje otroštvo preživel na Svetini in poznal tudi Almo, sta požagane dele drevesa našla v bližnji grapi in ga sestavila. Trnovčeva pravi, da po laični presoji drevo ni videti bolno ali poškodovano, ga pa bo dala pregledati strokovnjakom. Trnovčeva opozarja, da ima drevo veliko simbolno vrednost, še posebno ker naj bi ga posadili prav Alma in Thea. O tem je prepričan tudi Rozman: »Imeli smo gostilno in Alma se je veliko pogovarjala z mojim očetom. Otroci smo se Alme malo bali, ker je bila neobičajno oblečena. Sicer pa so domačini danes ponosni na njen grob in so bili kar prizadeti, ko so to drevo požagali. Po mojem vedenju sta drevo Alma in Thea sami posadili, tako kot sta s kamni označili, kje naj bi bil njun grob.«

»Drevo je delalo škodo«

Mlakar pravi, da je drevo požagal, ker ga je na to opozorila družina, ki ima grob poleg Alminega: »Drevo je s koreninami delalo škodo, dvigovalo je temelje drugih grobov. Ko sem ga gledal, se mi je zdelo, da bi lahko bilo bolno. V sredini je bilo prhko. Poleg tega so mi že pred leti povedali, da to ni ne vem kakšno drevo, ampak navadna trdoleska, ki raste za vsakim potokom. Pa sem si rekel, da če je navadna trdoleska, pa lahko mimogrede zasadimo nazaj drugo popolnoma isto drevo.« Dodal je, da je bilo drevo že nekaj časa slabo, da mu je listje odpadalo tudi že sredi poletja, čeprav zadnje fotografije drevesa z letošnjega avgusta tega ne potrjujejo; v sredini je les res temnejše barve, vendar je to lahko videl šele, ko ga je posekal.

Mlakarjeve besede je Fanika Ulaga, ki skrbi za sosednji grob ob Alminem, potrdila: »Drevo je bilo dotrajano, staro. Ves čas je bila umazanija na našem grobu. Ne vem, zakaj je zdaj takšen bum zaradi tega drevesa. To ni nobena katastrofa.« Mlakar, ki je med pogovorom z Barbaro Trnovec vztrajno brskal po telefonu, prav tako ni vedel, da je bilo drevo – kakor grob in križ – zaščiteno: »Ker sadike dobiš za vsakim potokom, se mi drevo ni zdelo nič posebnega. Sklepal sem tudi, da je bilo posajeno po smrti Thee, ki je umrla leta 1988.«

Drevo je bilo zagotovo posajeno že prej, kdaj natančno, ni znano, kar je pripravljena pričati dedinja po Thei Gammelin, ki se drevesa spominja že najmanj 50 let. V spominu ga ima tudi predsednica Krajevne skupnosti Svetina Andreja Videc, ki pravi, da o težavah družine zaradi drevesa na Alminem grobu krajevna skupnost ni bila nikoli obveščena. Se bodo pa z Alminim grobom zagotovo ukvarjali na prihodnji seji krajevne skupnosti, saj bi radi končno ugotovili, kdo je sploh pristojen za njegovo urejanje. Nad njim je zadnja leta bedela občina. Tudi zato se je Mlakarju zdelo povsem normalno, da lahko drevo poseka brez posveta: »Če sadim rože, menjujem pesek, lahko umaknem tudi drevo, ki dela škodo.« Nekaj dni po tem, ko ga je podrl, si je odrezal del prsta in je zdaj na bolniškem dopustu.

Barbara Trnovec bo prijavo zaradi požaganega drevesa podala na zavod za varstvo kulturne dediščine, kjer so ji že povedali, da kazni za takšna dejanja ni, verjetno bodo zadevo predali inšpekcijski službi.