Almunia: Popolnoma zaupam Gaspariju

Ljubljana/Bruselj – "Nič ne vem o kakršnihkoli dokumentih. Popolnoma zaupam guvernerju Banke Slovenije Mitji Gaspariju, ki je eden najpomembnejših ljudi v Sloveniji, ki so sodelovali pri projektu uvedbe evra v Sloveniji," je danes v Bruslju poudaril evropski komisar za gospodarstvo in monetarne zadeve Joaquin Almunia. Tako se je odzval na vprašanje, ali kaj ve o dokumentnih, ki naj bi jih Banka Slovenije oziroma Gaspari pošiljala Evropski centralni banki (ECB) in naj bi blatili Slovenijo.

Gaspari je v ponedeljek zanikal, da bi Banka Slovenije ECB ali katerim koli drugim institucijam pošiljala dokumente, ki bi blatili Slovenijo. Slovenije je sicer dolžna v skladu z metodologijo in postopki ECB dvakrat letno poročati o lastnih ocenah fiskalnega položaja v državi. Kot je v ponedeljek dejal Gaspari, je od ECB dobil dovoljenje, da lahko z jesenskega fiskalnega poročila, ki je nastalo na podlagi teh dokumentov in ki ga je splošni svet ECB obravnaval v začetku decembra, umakne oznako zaupno, če bodo tako želeli predstavniki institucij.

Kaj piše v tajnih dokumentih?

Kot smo poročali, so iz stranke SNS v petek sporočili, da naj bi Banka Slovenije že dlje časa ECB pošiljala tajne dokumente brez podpisa z oznako stroga tajnost, ki naj bi jih pripravila analitska služba Banke Slovenije. "Vse ocene naj bi bile za našo državo skrajno negativne in namerno prirejene tako, da bi se Slovenijo prikazalo kot nesposobno doseči konvergenčne kriterije, kar naj bi v končni fazi zavrlo tudi našo pot v t.i. območje evra," so zapisali v SNS.

Gaspari je pojasnil, da gre pri dokumentih, o katerih govori SNS, za interno gradivo Banke Slovenije, ki ima oznako strogo zaupno, ki nikoli ni bilo uradno gradivo Banke Slovenije in ki ga nikoli ni obravnaval svet Banke Slovenije. "Zato ne more predstavljati uradnega stališča Banke Slovenije in ga Banka Slovenije nikoli ni distribuirala iz Banke Slovenije," je zatrdil Gaspari. Na zahtevo institucij je pripravljen umakniti oznako strogo zaupno tudi s tega dokumenta.

Dokumenti nikoli niso bili uradno gradivo BS

Dopoldne sta se sestala premier Janez Janša in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Slednji je premieru pojasnil, da projekcije javnih financ, ki so bile poslane Evropski centralni banki, ne temeljijo na nekaterih spornih zapisih iz gradiva »Projekcije javnih financ«, ki ga je izdelal Analitsko-raziskovalni center Banke Slovenije novembra leta 2006, so sporočili iz urada predsednika vlade. Gaspari je tudi pojasnil, da tega gradiva ni obravnaval in odobril noben organ in zato ne predstavlja uradnega stališča Banke Slovenije, so še sporočili. Gaspari po kratkem srečanju s premierom ni dal izjav za medije.

"Banka Slovenije (BS) ni mednarodnim institucijam, vključno z Evropsko centralno banko (ECB), katere članica je od 1. januarja, nikoli pošiljala, izročala [dokumentov] ali jih kako drugače obveščala o dogajanju v Sloveniji na način, ki bi povzročal poslabšanje gospodarskega ali kakšnega drugačnega življenja v Sloveniji. BS je zavezana v skladu z metodologijo in postopki, ki so uradno predpisani v sistemu ECB, dvakrat na leto poročati o lastnih ocenah fiskalnega položaja v državi, tako kot dela tudi dvanajst drugih centralnih bank," se je Gaspari že včeraj odzval na petkove očitke predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, da je BS pošiljala ECB tajna negativna poročila o finančnem stanju Slovenije.

Gaspari je povedal, da je v dogovoru s predstavniki ECB dobil dovoljenje, da lahko s poročila, ki ga je splošni svet ECB obravnaval v začetku decembra, umakne oznako zaupno, če bodo tako želeli predstavniki naših institucij, predvsem državnega zbora. Tako bodo poslanci lahko videli, kaj je v tem dokumentu zapisano o Sloveniji.

Bajuk: Ocena primanjkljaja s strani BS "nekoliko nenavadna"

Finančni minister Andrej Bajuk se je danes odzval na oceno primanjkljaja v slovenskih javnih financah, ki naj bi ga v strogo zaupnem dokumentu pripravila in ECB posredovala BS in ki za leti 2009 in 2010 napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini med štirimi in petimi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Bajuk je takšno oceno označil kot "napačno" in "nekoliko nenavadno" ter poudaril, da stoji za svojimi podatki.

Bajuk je ob tem menil, da lahko sicer pride do različnih ocen javnofinančnega primanjkljaja, a je vendarle opozoril, da so v primeru ocene BS prevelike razlike, da bi lahko to enostavno sprejel. Bajuk je ob tem še izrazil prepričanje, da bi morala BS ostati neodvisna ustanova, še posebej sedaj, ko je Slovenija članica območja evra.

Bajuk je sicer napovedal, da bo končni izračun pokazal, da je globalni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki poleg proračuna vključuje zdravstveno, pokojninsko in občinske blagajne, v letu 2006 znašal med 1,2 in 1,3 odstotka BDP, v letu 2007 pa Bajuk napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 1,5 odstotka BDP.

Bajuk je še povedal, da ni seznanjen z vsebino današnjih pogovorov med premierom Janšo in guvernerjem Gasparijem, in dodal, da ga vsebina pogovorov vsekakor zanima.

BS: Napovedi primanjkljaja za 2009 in 2010 ni bilo

"Banka Slovenije ni nikoli Evropski centralni banki niti drugim mednarodnim institucijam pošiljala ali izročala dokumentov, ki bi vsebovali napovedi o javnofinančnem primanjkljaju za leti 2009 in 2010 med štirimi in petimi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP)," so danes sporočili iz BS. S tem so se odzvali na današnje navedbe finančnega ministra Bajuka, da dokumenti BS vsebujejo takšne napovedi o javnofinančnem primanjkljaju.

Gaspari ne vidi razloga za odstop

Na vprašanje, kako komentira govorice, da naj bi Gaspari zaradi tega zapleta odstopil od kandidature za nov mandat na čelu Banke Slovenije, pa nam je njegova tiskovna predstavnica Gordana Pipan po tiskovni konferenci odgovorila, da guverner za to ne vidi nikakršnega razloga. Mandatno-volilna komisija državnega zbora bo o podpori Mitji Gaspariju pri njegovem vnovičnem imenovanju na mesto guvernerja Banke Slovenije glasovala jutri.

Premier Janez Janša pa je včeraj o tem povedal: »Na koaliciji smo prej dosegli neko načelno soglasje o podpori Gaspariju. Zdaj je to vprašanje odprto,« je dejal Janša in dodal, da če so pri Banki Slovenije ravnali zavestno, ko so pošiljali te dokumente, »zavedajoč se, da stvari ne držijo, bi to lahko bilo ovira pri glasovanju SDS za Gasparijevo ponovno potrditev.«

Poslancem NSi se je zdel nastop Jazbeca prepričljivejši

Danes se je tako sestala poslanska skupina SDS, ki je med drugim razpravljala tudi o podpori Gaspariju za vnovično kandidaturo za guvernerja BS. Končne odločitve glede podpore pa še ni sprejela.

Poslanci NSi, ki so na pogovor povabili oba zainteresirana kandidata za mesto guvernerja: poleg Gasparija še Boštjana Jazbeca, ki se je tudi prijavil na razpis, a je Drnovšek na to mesto predlagal Gasparija, ostajajo pri svojem stališču. Poslancem NSi se je zdel nastop Jazbeca prepričljivejši, so povedali v stranki.

Svojega stališča glede Drnovškovega predloga niso spremenili niti v poslanskih skupinah LDS, SD, DeSUS in SLS, kjer so zatrdili, da nameravajo Gasparijevo imenovanje podpreti. "Nihče še ni pokazal nobenega dokumenta, ki bi dokazoval to, kar mu nekateri očitajo," je ob tem poudaril poslanec SLS Josip Bajc.

Tudi poslanec SD Miran Potrč je opozoril, da v njegovi poslanski skupini niso videli nobenega dokumenta, ki bi jih odvrnil od podpore Gaspariju. Banka Slovenije ima v okviru ECB ustaljen tok medsebojnega sodelovanja in v SD Gaspariju verjamejo, "da to opravlja pošteno in v interesu Slovenije," je dejal Potrč.

Tajne dokumente z negativnimi ocenami slovenskega gospodarstva, ki naj bi jih Banka Slovenije posredovala ECB, pa naj bi videli v SNS, kjer so predsednika DZ Franceta Cukjatija pozvali, naj glasovanje o Gasparijevem imenovanju prestavi, dokler se zadeve ne razčistijo. Kot je povedal predsednik stranke Jelinčič, v stranki čakajo, da se zadeve razčistijo, do takrat pa imenovanju nasprotujejo.

Če Banka Slovenije res razpolaga z nekimi alarmantnimi ocenami, bi morala po mnenju direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Janeza Šušteršiča stopiti v kontakt z vlado oziroma finančnim ministrom. Na ta način bi prišlo do komunikacije, v kateri bi se po Šušteršičevem mnenju verjetno hitro pokazalo, da so take ocene pretirane. Kot je pojasnil, državni proračun, ki je bil sprejet v DZ, namreč zagotavlja zmanjševanje izdatkov in ob realnih predpostavkah glede prihodkov tudi postopno zmanjševanje primanjkljaja.