Tiskane izdaje
Škofja Loka – Prvega aprila bo končan doslej najambicioznejši in najobsežnejši arhitekturno-urbanistični in krajinskoarhitekturni natečaj o razvoju Škofje Loke. V mestni ambient želijo vključiti vodo, razvijati turizem skozi Škofjeloški pasijon in se vpisati na Unescov seznam.
»Ločani želimo sistematično in celovito urediti najbolj prepoznavna in občutljiva območja Škofje Loke. To so poleg starega mestnega jedra tudi rečna obrežja. Urbanistični svet, katerega član je tudi arhitekt Tone Mlakar, je zato županu svetoval, naj občina razpiše natečaj,« je povedala Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor na občini Škofja Loka. »Trajnostni način je naša priložnost za kakovostno prostorsko urejanje. Loka je mesto ob vodi in to smo v preteklosti zanemarili. Vodo zaradi poplav lahko doživljamo negativno, po drugi strani pa je vir življenja. K reki gremo na sprehod, po navdih in ohladitev v poletni sopari. Vodo je treba spet vključiti v mestni ambient. V Puštalu je bilo nekoč urejeno kopališče, ki bi lahko bilo tudi v prihodnje prostor druženja, rekreativnih aktivnosti in gostinske ponudbe. Že pred desetletji so bili pripravljeni načrti, nakazana je bila tako imenovana vodna pot, a se niso uresničili,« razmišlja sogovornica.
»Potenciale Škofje Loke je treba združiti v celoto. Ločani smo vse bolj prepoznavni kot pasijonsko mesto, a še preden bomo znova uprizorili Škofjeloški pasijon, je treba urediti primerna prizorišča in zagotoviti urejeno infrastrukturo, da bomo obiskovalce zadržali v mestu. Le tako se bo Škofja Loka lahko vpisala na Unescov seznam nesnovne dediščine,« še pravi Bernikova.
Občina si obeta, da bo na natečaju dobila idejne rešitve za ureditev dela Blaževe ulice, območja Pogorišča na Pepetovem klancu in kopalnega območja v Puštalu, prav tako pa projektne rešitve za javne površine na Mestnem, Spodnjem in Cankarjevem trgu ter v Blaževi in Klobovsovi ulici. Sestavna dela ureditev ulic in trgov sta tudi tlakovanje in urbana oprema, prav tako bi za klopi in svetila poskrbeli na obrežjih Sor, v grajskem kompleksu pa bi uredili nove poti, zasaditve in namestili urbano opremo. »Idejne projekte bomo uporabili za kandidaturo na državnih in evropskih razpisih. Na Pepetovem klancu bi radi uredili parkirno hišo, staro mestno jedro želimo narediti prijaznejše do pešcev in vanj umestiti otroško igrišče, pozorni bomo tudi na ljudi z omejenimi gibalnimi potrebami in na ozelenitev. V starem mestnem jedru, ki je kulturni spomenik, bomo uredili dotrajano oziroma premalo zmogljivo infrastrukturo, od vodovoda do kanalizacije. Največji škofjeloški problem je promet skozi staro mestno jedro oziroma Spodnji trg. Verjamemo, da bo gradnja poljanske obvoznice nekoč končana in takrat se bo prometni režim spremenil. Mesto bo zadihalo kot celota, pokazale se bodo nove priložnosti za nove dejavnosti,« je prepričana sogovornica.
