Američani proti ruskemu plinu, Nemci za tržne pogoje

Na energetskem panelu so največ pozornosti namenili ruskim plinovodom, s severa in juga.

Objavljeno
05. junij 2019 17.30
Posodobljeno
05. junij 2019 17.30
Od kod bo prišel plin v slovenske plinovode? FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana - »Oče, ki je opravil 35 misij za osvoboditev Evrope, bi bil ponosen na sina, ki sodeluje z istimi evropskimi partnerji, da prinese svobodo, energetsko svobodo,« je dejal ameriški minister za energijo Rick Perry. Miguel Berger iz nemškega zunanjega ministrstva pa je odgovoril, da je ameriški plin v Nemčiji nadvse dobrodošel, a pod tržnimi pogoji.

ZDA nasprotujejo drugemu Severnemu toku in Turškemu toku, ob tem ponujajo konkurenčno zamenjavo za ruski plin, na trg prinašajo transparentnost in nasprotujejo uporabi energentov kot orožje, je povedal Perry. Kot optimističen signal je ocenil nemško odločitev za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, pa tudi to, da Litva in druge države načrtujejo gradnjo terminalov. Poleg tega ZDA podpirajo projekt plinovoda iz Azerbajdžana do Jadrana. To so projekti, ki povezujejo EU in ZDA in utrjujejo odpornost zavezništva v Natu, je še ocenil Perry.

image
Rick Perry pravi, da prinaša energijsko svobodo. FOTO: Francois Lenoir/Reuters


Povsem ga je podprl Piotr Naimski, državni sekretar v kabinetu poljskega predsednika vlade, ki je povedal, da se je diverzifikacija virov in poti plina pri njih začela že pred 25 leti, ne šele ob uveljavitvi energetske unije. Odvisni so namreč bili od enega monopolnega podjetja. Leta 2022 bodo tako končali plinovodno povezavo do Norveške, pri Gdansku pa bodo leta 2024 postavili tudi plavajoči terminal za plin. Načrtujejo povezavo s Slovaško, tako bo Poljska s povezavami prišla do Madžarske in še dlje. Tako bo trg plina na Poljskem dejansko konkurenčen. To je nasprotna strategija od nemške, ki bo po Severnem toku spet pošiljala nove milijarde kubičnih metrov plina v južno Evropo.

image
Pobuda Treh morij se je rodila ravno zaradi težav v preskrbi s plinom. FOTO: Gleb Garanich/Reuters


Berger pa je dejal, da bodo v Nemčiji postavili dva terminala za utekočinjen zemeljski plin. Za podvojitev plinovoda Severni tok se je pokazala resna potreba, je poudaril, kar kaže tudi to, da ima ruski plin v Nemčiji 40-odstoten delež, ne več. Nemčija kupuje plin tudi na Norveškem in na Nizozemskem, kjer pa zaloge usihajo.


Premog ostaja


Največja težava Poljske je sicer dejstvo, da še 80 odstotkov elektriko dobijo s kurjenjem premoga. Naimski je dejal, da bodo premog obdržali še nekaj desetletij, saj je to domač vir. Morali pa bodo znižati emisije. To nameravajo doseči z vetrnicami na morju, vendar bodo za uravnavanje proizvodnje elektrike potrebovali še plinske elektrarne. Postavili pa so si tudi 20-letni jedrski program, leta 2040 bodo imeli za šest gigavatov moči jedrskih elektrarn.

Naimskega je zanimal projekt Elesa Sincrogrid, v katerem za uravnavanje napetosti uporabljajo obnovljive vire energije in prilagajanje porabe. »Ko se pogovarjamo o tem, da bo premog izginil iz uporabe, je velik izziv s fleksibilnostjo proizvodnje in porabe elektrike,« je povedal Uroš Salobir iz Elesa. Mogoče so tri rešitve, prva so veliki centralni hranilniki energije, druga je uporaba plina, tretja pa razpršena dejavnost porabnikov. »V projektu smo ugotovili, da ta tretja možnost obstaja in da ne potrebujemo toliko hranilnikov in plina. Vse mora biti povezano v platforme, ki so čezmejne, zgolj znotraj države ne delujejo,« pravi Salobir. Dodaja, da to ni finančno zahtevno, je pa organizacijsko. »Zato si moramo zadati jasno misijo, znanost in politika morata sodelovati,« pravi Salobir.

image
Južni tok je propadel, v načrtu pa je povezava z Madžarsko. FOTO: Roman ŠŠipić/Delo


Poleg Hrvaške v projektu zdaj sodelujejo že z Madžarsko, Romunijo in Avstrijo. Tomislav Čorić, hrvaški minister za okolje in energijo, je dejal, da gre Hrvaška intenzivno v gradnjo hidroelektrarn in vetrnic, a to je le ena stran. Druga je diverzifikacija poti, zato bodo prihodnje leto dokončali terminal na Krku, poleg tega pričakujejo tudi krak Jonsko-Jadranskega plinovoda. Robert Krklec, direktor HEP, je dodal, da bo v prihodnjih nekaj letih pol njihove elektrike iz obnovljivih virov. To je tudi ena od osnov projekta Sincrogrid.