Tiskane izdaje
Čeprav na občini niso neposredno potrdili naših neuradnih informacij, da se je Hilal zanimal za nakup nekdanje Osnovne šole Ivana Cankarja v središču mesta, je dejstvo, da ministrstvo za šolstvo namerava objekt prodati. Javnega razpisa za prodajo še ni objavilo, predvidoma ga bo jeseni. Medtem v prostorih nekdanje osnovne šole gostuje waldorfska šola, njen ravnatelj Maksimiljan Rimele pa je potrdil, da se bodo najkasneje do novega leta izselili.
Informacije o morebitnem nakupu tega objekta ni ne potrdila ne zanikala niti Andrea Bratkovič, direktorica Hilalovega mariborskega podjetja Ebla. »Vse kar lahko rečem, je, da postopke uresničitve ameriške univerze letos ne bomo začeli,« je dejala Bratkovičeva. Po njenih besedah je projekt še vedno aktualen oziroma »obstajajo teoretične možnosti za njegovo izvedbo«, čeprav je začasno zamrznjen, franšize s kakšno konkretno ameriško univerzo pa prav tako še niso sklenili.
Očitno pa ameriške univerze res ne bo na lokaciji v Studencih, saj je gradbena jama, izkopana za nesojeni kulturni center Maks, na prodaj. »Če bo prodana, bomo zelo veseli,« je dejala Bratkovičeva. Pravi, da se formalnih prodajnih postopkov še niso lotili, vendar je informacija, da je zemljišče na prodaj potencialnim investitorjem, znana. Na prodaj je za 610.00 evrov, za kolikor jo je kuvajtski poslovnež tudi kupil od občine. Za podrobnejše informacije je po besedah Bratkovičeve pristojen zgolj Hilal Arnaout, ta pa je Maribor zadnje čase obiskal le enkrat in še takrat je bil tukaj »zgolj na počitnicah«.
Zapleti z investicijo
Medtem policijska preiskava, ali je bila jama v Studencih res prodana pod ceno, še vedno ni končana. Prav preiskava in zaslišanje Hilala Arnaouta na mariborski policijski upravi je sprožilo ogorčenje kuvajtskega poslovneža, ki je junija napovedal, da bo projekt ameriške univerze v Mariboru ustavil. Pomagala niso niti pojasnila kriminalistov, da ni šlo za zaslišanje, temveč zgolj za informativni pogovor in da so preiskovalni organi pač dolžni strokovno izpeljati postopek.
Bratovičeva je takrat zaplet komentirala, da se Hilalu Arnaoutu »v petintridesetih letih poslovanja kaj takšnega še ni zgodilo«, zato je bil nadvse ogorčen in užaljen. Podobno se je odzval tudi mariborski župan Andrej Fištravec, ki je postopek označil kot »zlorabo policije in preiskovalnih organov ter za sistematično onemogočanje prihoda tujega denarja v mesto«.
Arnaouta naj bi razočarala tudi nekatera namigovanja, da je neresen investitor in da bo v Studencih zrasla džamija. Vendar je bolj verjetno, da je spoznal, da lokacija v Studencih, v precej neuglednem delu mesta, ni najprimernejša, poleg tega je domnevno imel težave tudi z odkupom sosednjih zemljišč, ki so mu jih lastniki – večinoma so to Romi – menda hoteli prodati po zelo visokih cenah, tudi štirikrat višjih od tržnih.
Na mariborski občini, kjer so ta projekt dolgo razglašali za enega svojih največjih uspehov pri pridobivanju tujih investitorjev, so očitno poskušali kuvajtskega poslovneža prepričati, naj pri projektu vztraja, zato so mu ponudili še druge lokacije.
Vendar je po vseh zapletih nemogoče napovedati, ali bo Maribor res kdaj dobil novo mednarodno univerzo, ki naj bi jo obiskovalo dva tisoč petsto študentov, predvsem iz arabskih držav, po prvotnih napovedih pa bi jo odprli leta 2017. Veliko bolj realna se zdi, da bo Arnaout do preklica ostal pri svojih dosedanjih veliko bolj skromnih naložbah; nakupu gostišča Pec, odprtju masažnega salona v Mariboru in investiciji v televizijski studio v Melju.
