AMZS in Flycom pripravljena leteti vse do javnega razpisa

Vlada je na današnji seji sprejela spremembe uredbe, po kateri bodo izvajalca helikopterske nujne medicinske pomoči izbrali z mednarodnim javnim razpisom.

Objavljeno
11. januar 2007 19.47
Andrej Bručan
Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela spremembe uredbe, po kateri bodo izvajalca helikopterske nujne medicinske pomoči izbrali z mednarodnim javnim razpisom, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za zdravje Andrej Bručan.

Po spremembah uredbe o organiziranju sil za zaščito, reševanje in pomoč AMZS ni več edini vnaprej določeni izvajalec helikopterskih prevozov, hkrati sprememba zahteva, da se izvajalca helikopterskih prevozov izbere skladno s predpisi o zdravstveni dejavnosti in o javnih zasebnih partnerstvih z javnim razpisom.

To pomeni, da bo vlada oddala tudi koncesijo za izvajanje helikopterskih prevozov, skladno s predpisi o javnem zasebnem partnerstvu, je še dejal Bručan.

AMZS in Flycom pripravljena leteti vse do javnega razpisa

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) in Flycom sta pripravljena opravljati nujno helikoptersko medicinsko pomoč vse do izpeljave javnega razpisa, za katerega se je na današnji redni seji odločila vlada, sta povedala predsednik AMZS Boris Perko in direktor Flycoma Roman Bernard. Kljub današnji odločitvi vlade pa letalska šola Hel-air še vedno namerava tožiti vlado in ministra za zdravje Andreja Bručana zaradi preteklega dela, je povedal direktor Peter Breznik.

Direktor Flycoma se strinja z današnjo odločitvijo vlade. Hkrati pa pravi, da so izjave, da bodo prenehali s helikopterskimi reševalnimi poleti, posledica vseh pritiskov, ki so se več kot en mesec izvajali nad njimi. Ne glede na to pa so sedaj pripravljeni delati do javnega razpisa, če se jim plačajo vsaj sami stroški. "Če pa bo odločitev pristojnih taka, da moramo nehati, bomo jutri pač nehali," še pravi Bernard.

AMZS: Prisiljeni smo prekiniti helikoptersko reševanje

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) ob danes sprejetih spremembah uredbe o organiziranju sil za zaščito obžaluje, da vlada postopkov za organizacijo izboljšanega helikopterskega reševanja ni znala izpeljati na način, ki bi izpolnil predpisane zakonske normative. S spremembami so prisiljeni prekiniti izvajanje organizacijske podpore za helikoptersko reševanje, so sporočili z AMZS.

Kot je zapisal predsednik AMZS Boris Perko, so z danes sprejetimi spremembami uredbe prisiljeni prekiniti izvajanje organizacijske podpore za helikoptersko reševanje. "S tem se končuje kratko obdobje, ko je bila v Sloveniji ta oblika pomoči organizirana na višji ravni kot kdajkoli doslej."

Po njegovih besedah so upali, da se dobro zastavljeno delo ne bo kar prekinilo in da bo vlada znala najti ustrezno podlago vsaj za začasno nadaljevanje nujne helikopterske pomoči.

Nov izvajalec bo izbran na razpisu

Tudi Perko se strinja s samo odločitvijo vlade, zanima pa ga, kdo naj bi helikopterske prevoze opravljal od petka naprej. AMZS je skupaj s Flycomom vladi pisno predlagala, da bi se do odločitve, kdo bo nov izvajalec, izbran na razpisu, obstoječe stanje nadaljevalo. Še enkrat pa poudarja, da vojska in policija ne moreta opravljati komercialnih poletov. "Pri nas namreč obstaja zakonodaja s civilnega področja, ki ne omogoča vojski in policiji komercialnih letov. Obstaja tudi evropska zakonodaja, ki prav tako prepoveduje takšne polete, razen v izjemnih primerih," poudarja Perko.

Glede plačila predsednika AMZS ne skrbi, saj imajo z ministrstvom za zdravje sklenjen dogovor. Ministru za zdravje Andreju Bručanu pa niso poslali še nobenega zahtevka za povračilo stroškov, saj še ne vedo, ali bodo zares prenehali s helikopterskimi reševalnimi poleti, je Perko še dodal.

Vojska in policija nimata ustreznih licenc

Minister Bručan je članom parlamentarne komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ v sredo pojasnil, da sta vojska in policija helikoptersko reševanje izvajali od leta 2003. Šlo je za pilotski projekt, ki pa se je pokazal kot le deloma sprejemljiv. Odzivni čas reševanja je bil namreč trikrat daljši kot v drugih evropskih državah, posadke za reševanje niso bile vedno na razpolago, poleg tega pa vojska in policija nimata ustreznih licenc.

Zato je vlada konec leta 2005 spremenila uredbo, s katero je izvajanje nujne helikopterske pomoči naložila AMZS. Ko pa jo je ministrstvo za zdravje poskušalo izvršiti, se je izkazalo, da to ni mogoče. Z izvajalcem bi namreč moralo skleniti pogodbo, kar pa ni bilo mogoče zaradi predpisov s področja javnega naročanja in javno-zasebnega partnerstva. Po Bručanovih besedah pa ni sprejemljivo, da bi storitev še naprej izvajali vojska in policija.

Policija in MORS zaenkrat brez komentarja

Vodstvo slovenske policije današnje odločitve vlade o spremembi uredbe o organiziranju sil za zaščito, po katerih bodo izvajalca helikopterske nujne medicinske pomoči izbrali z mednarodnim javnim razpisom, zaenkrat ne želi komentirati. Kot je dejala njihova predstavnica za odnose z javnostjo Nuška Tavčar, ne morejo komentirati na podlagi ustnih izjav, pač pa šele, ko bodo od vlade prejeli pisne dokumente. Zaenkrat vladne odločitve ne komentirajo niti na ministrstvu za obrambo (MORS).

Tavčarjeva tako zaenkrat ni mogla povedati ničesar niti o tem, kaj se bo zgodilo od sobote dalje, ko bo polete prenehal opravljati sedanji koncesionar AMZS oz. njegov podizvajalec Fly com. "Če je bilo danes tako odločeno na seji vlade, potem bo v petek verjetno sestanek z vodstvom policije in bo policija to delo seveda opravljala," je dejala Tavčarjeva in dodala, da je sicer vse to policija počela že doslej.

Na vprašanje, na podlagi katerega dokumenta bo policija opravljala reševanje, je Tavčarjeva odgovorila, da bo zagotovo morala biti izdana tudi kakšna odredba, čeprav je policija že doslej imela pravno podlago za tovrstno delovanje v zakonu o policiji, pravilniku o reševalni službi in nekaterih drugih aktih s področja varovanja in reševanja.

Sicer pa je v zvezi z razpisom še dejala, da ga bodo lahko komentirali šele takrat, ko bodo videli, kakšen bo sploh razpisni postopek in ali bodo na njem lahko sodelovali tudi državni organi.