Tiskane izdaje
Podobni primeri ogrožanja, pravi, so se ta tleh stare celine že dogajali. Generalmajor Osterman je prvič spregovoril tudi o mnenju, ki sta ga za murskosoboško sodišče spisala pripadnika Slovenske vojske, sodnik pa je zoper obtoženega Berislava Popova, nekdanjega oficirja JLA, izdal zavrnilno sodbo.
Kako je Slovenska vojska pripravljena na povečanje njene vloge v misiji Evropske unije za usposabljanje oboroženih sil Malija (EU Training Mission - EUTM)?
Zadeva je še v vladni in parlamentarni proceduri potrditve, zato je o čemerkoli še preuranjeno govoriti. Lahko pa napovem, da bo za predvideno misijo v Maliju Slovenska vojska zagotovo pravočasno izvedla vse priprave in ustrezne postopke napotitve.
Pričakovati je, da bosta vladno odločitev o napotitvi resorna parlamentarna odbora podprla, verjetno jo bo tudi državni zbor. Pa ima Slovenska vojska, ob izdatnemu angažmaju s prebežniki, dovolj resursov za povečanje njene vloge v tej misiji? Kakšne naloge v Maliju čakajo pripadnike SV?
Naborne konference, na kateri bodo določili dolžnosti in morebitne posebnosti, ki jih bodo v misiji imele posamezne države, še ni bilo, zato podrobnosti res še ne morem pojasnjevati. Bomo pa v Slovenski vojski zagotovo ustrezno pripravili in izbrali kandidate za opravljanje dodeljenih nalog.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je pred dnevi podpisala akt, po katerem bodo pripadniki SV za delo na terenu prek osmih ur polnega delovnega časa poplačani z nadurami. O kakšnih vsotah pravaprav govorimo?
Ministrica je poleg tega še odredila, da posameznikom pripadajo tudi vsi dodatki, opredeljeni v delovno-pravni zakonodaji; to so dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času in dodatek za povečan obseg dela, kar je usklajeno z uredbo vlade in zakonom o službi v Slovenski vojski. Natančnih zneskov ne morem napovedati, saj bodo odvisni od števila opravljenih ur. Ocenjnjem pa, da bodo povečani stroški skupaj s stroškom dela za vpoklicane pogodbene vojaške rezerviste znašali tudi do treh milijonov evrov na mesec.
Podpirate idejo, da naj se zaradi migrantske krize vpokličejo vsi pripadniki iz pogodbene rezerve? Je tam dovolj usposobljenega kadra?
V Slovenski vojski smo nalogo za podporo državnim in drugim organom pri reševanju migrantskih razmer sprejeli od vlade. Bili smo vključeni v različne naloge: v poveljstvih, vojašnicah, delavnicah, v kuhinjah in v vojaški zdravstveni službi, v podpornih službah. Dnevno smo zagotavljali na terenu tudi do 700 pripadnikov stalne sestave in moja primarna naloga je predvsem ta, da zagotovim vzdržljivost pripadnic in pripadnikov za te naloge, ki bodo zagotovo trajale dalj časa.
Zaradi vsega tega sem sprejel odločitev za vpoklic pogodbene rezerve na opravljanje vojaške dolžnosti v miru: ocenil sem, da je v prvi fazi ustrezno število, s katerim bomo popolnjevali vrste SV dvesto pogodbenih pripadnikov. Če bodo razmere zahtevale večje število, bomo seveda izvedli še večji vpoklic, a natančnega števila vam ne morem napovedati, saj bo le-to odvisno od prihodnih razmer oz. od intenzivnosti migranskega toka skozi Slovenijo.
Pred časom ste prestavili odhod 32. kontingenta na Kosovo. Je trenutno napotovanje pripadnikov SV na misije že nemoteno?
Je. Naj pa pojasnim, da pošiljanje ni bilo moteno niti v primeru odhoda omenjenega kontingenta, le datum začetka naloge in menjave je bil premaknjen za dva tedna. Seveda je bil moj cilj v prvih dneh potreb podpore državnim in drugim organom pri urejanju migrantskih razmer zagotoviti vse, da bo SV lahko izvedla dodeljene naloge brez težav. Ker bi menjava kontingenta lahko na neki točki prispevala k večji odsotnosti vojakov v času menjave, sem sprejel odločitev o zamiku.
Prek obveščevalnih služb ste dnevno informirani o naši nacionalni varnosti. Kakšna je nevarnost terorističnih napadov v Sloveniji oz. v njeni neposredni okolici? Prebivalstvo je prestaršeno: lahko kot poveljnik vojske, ki med Slovenci uživa največjo stopnjo zaupnosti, ljudi pomirite?
Dogodke v Evropi in izven nje najprej spremljam kot državljan, seveda pa me kot načelnika generalštaba SV o razmerah informirajo tudi pristojni organi. Zaskrbljen sem za naše pripadnike, ki opravljajo vojaške dolžnosti v različnih mestih Evrope in zunaj nje. Skrbi me, da ne bi bili ob ne-pravem trenutku na ne-pravem mestu. Glede nacionalne varnosti pa menim, da so se podobni primeri ogrožanja že dogajali in Evropa je bila vselej sposobna primerno odreagirati ter svojim državljankam in državljanom zagotoviti ustrezne pogoje za življenje. Trdno upam in verjamem, da bo tudi tokrat tako.
Ali na GŠ zaposleni Tomaž Pörš, izvedenec murskosoboškega okrožnega sodišča še uživa vaše zaupanje? Skupaj z Markom Ungerjem je namreč precej spremenil sliko dogodkov iz 28. junija 1991 v Gornji Radgoni. Se ograjujete od njegovega strokovnega mnenja ali se strinjate z njim? Mu priznavate strokovnost?
O izvajanju omenjenega pripadnika Slovenske vojske sem bil seznanjen le preko poročanja medijev. Mnenje, ki ga je podal, izraža zgolj njegovo osebno stališče in nikakor ne odraža stališča SV kot institucije. Sam kot načelnik generalštaba SV nisem bil nikdar vprašan o tem, ali imamo v naših vrstah ustrezne strokovnjake za izdelavo tovrstnega mnenja, se pravi mnenja v zvezi z osamosvojitveno vojno. In prav zaradi tega tudi nisem predlagal nobenih posameznikov, ki bi jih sodišče vključevalo v njihov postopek. Tudi Pörš me ni niti z eno samo besedo seznanil s tem, da pripravlja mnenje za sodišče.
Tega pisnega mnenja torej ne poznam, zaradi česar o njem ne morem soditi. Sem pa zaradi zaščite Slovenske vojske že imenoval delovno skupino, ki bo zbrala vse informacije v povezavi z okoliščinami, v zvezi z angažiranjem pripadnikov SV pri pripravi mnenja torej. Na podlagi tega sem bom tudi odločil, kako ravnati naprej.
Zaradi zavrnilne sodbe zoper Berislava Popova, ki je pravzaprav posledica tega mnenja, je za prihodnji teden sklicana seja parlamentarnega odbora za obrambo. Se je boste udeležili, bo do takrat delovna komisija že postregla s kakšnimi ugotovitvami?
Upam, seje odbora pa se bom zagotovo udeležil. K temu, da poslancem pojasnjujem vojaške zadeve sem vendarle zavezan.
