Ankaran dosegel razveljavitev dela zakona o graditvi objektov

Ustavni sodniki so v petek objavili odločbo, s katero so razveljavili dva člena zakona o graditvi objektov. Tako bodo imeli ljudje, ki bodo dokazovali pravni interes, spet pomembnejši vpliv pri izdaji gradbenih dovoljenj, ne samo v Ankaranu, temveč tudi po vsej državi.

Objavljeno
13. marec 2011 19.47
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – Ustavno sodišče je nekaj več kot poldrugo leto po vložitvi pobude Gregorja Strmčnika in 620 Ankarančanov razveljavilo dva člena (62. in 74.b člen) zakona o graditvi objektov, zaradi česar bodo imeli ljudje, ki bodo dokazovali pravni interes (krajani, mejaši in drugi zainteresirani), spet pomembnejši vpliv pri izdaji gradbenih dovoljenj, ne samo v Ankaranu, temveč tudi po vsej državi. S tem so Ankarančani po Strmčnikovih besedah dosegli še eno zmago in zavarovali svoje interese pri urejanju prostora, ki jih občina Koper ne spoštuje; zato je tudi nastalo gibanje za ustanovitev samostojne občine Ankaran.

Ustavni sodniki so v petek objavili odločbo, ki so jo sprejeli soglasno. Z njo so sicer zavrgli zahtevo pobudnikov o presoji ustavnosti in zakonitosti za občinske prostorske načrte, odloke in mestni statut občine Koper, ker gre za splošne akte, ki ne posegajo neposredno v njihove pravice in pravni položaj. Vanje pa posegata člena zakona o graditvi objektov.

Zato so oba razveljavili in odločili, da lahko pobudniki, a tudi vsi drugi v državi, ki izkazujejo pravni interes, zahtevajo obnove postopkov izdaje gradbenih dovoljenj, če od dneva, ko so izvedeli za izdajo spornih dovoljenj, ni minilo več kot leto dni (pri tem jim ni treba čakati na spremembo zakona, ampak lahko to naredijo kar na podlagi objavljene odločbe sodišča). Ustavni sodniki so presodili, da postopek priprave in sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ni takšen, da bi lahko zainteresirani učinkovito varovali svoje pravne koristi.

Ustavno sodišče ni prisluhnilo navedbam državnega zbora in vlade, da je zakonodajalec iz postopkov izdaje gradbenega dovoljenja izključil nekatere zainteresirane, ker so postopki nemalokrat trajali čez vse razumne meje zaradi »nagajivih mejašev«. Upravni organ, ki vodi postopek, mora – meni ustavno sodišče – omogočiti strankam, da čim laže zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in hkrati poskrbeti, da tega ne počnejo v škodo drugih ali v nasprotju z javno koristjo. Do nasprotovanja stranskih udeležencev (mejašev), ki je presegalo njihov varovani položaj, je lahko prihajalo samo tedaj, ko organ ni vodil postopka in uporabil svojih pooblastil, da bi preprečil zlorabo pravic. Če bodo v postopku poleg investitorja udeleženi še stranski udeleženci, upravni organ ne bo mogel izdati gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot ga določata 60. in 74. c člen zakona.

Gregor Strmčnik, ki vodi civilno iniciativo za ustanovitev občine Ankaran, je včeraj povedal, da so z odločitvijo ustavnega sodišča poskrbeli za ureditev jedra ankaranskega spora: »To ni bil samo ankaranski, ampak slovenski problem. Vsi prostorski akti z območja Ankarana so bili sprejeti proti volji ljudi. To je nedvomno anomalija v zakonu, če so lahko pri gradbenem posegu v prostor edine stranke v postopku gradbena podjetja.« Napovedal je, da bodo zahtevali obnovo postopka za nekaj deset gradbenih dovoljenj, ki so bila izdana v zadnjem letu oziroma bi jih izdali v kratkem. »Nasprotovali bomo neodplačnim prenosom ankaranskih zemljišč na nekatere koprske zavode, prodaji občinskih zemljišč in zadnjim poskusom podeljevanje stavbne pravice na ankaranski Bonifiki,« je še dejal Strmčnik.