Tiskane izdaje
Ljubljana - V tednu, ko časopisna hiša Delo razglasi zmagovalca za najboljši slovenski roman in podeli nagrado kresnik, so nas zanimale bralne navade Slovencev. Iz ankete lahko sklepamo, da redno bere slaba tretjina vprašanih. Druga tretjina bere knjige občasno, nekajkrat na mesec ali leto, dobra petina pa še redkeje. Preostala petina vprašanih v raziskavi javnega mnenja je odgovorila, da knjig sploh ne bere. S križanjem sociodemografskih podatkov lahko ugotovimo, da je branost knjig tesno povezana z izobrazbo. Višja ko je izobrazba, večja je branost knjig, in nižja ko je izobrazba, manj se knjige berejo.
Tudi pri vprašanju, koliko knjig anketiranci na leto preberejo, je število prebranih knjig povezano z izobrazbo. Največ vprašanih je odgovorilo (43 odstotkov), da na leto prebere od ene do štiri knjige, od pet do 10 knjig prebere dobra petina vprašanih. Od 11 do 20 knjig prebere 11 odstotkov anketiranih, več kot 20 knjig na leto pa 16 odstotkov. Tuji avtorji knjig imajo prednost pred slovenskimi pisatelji, ugotavljamo v anketi Dela. Za dobro tretjino vprašanih so bolj zanimivi, medtem ko slaba tretjina odgovarja, da ne razlikujejo med domačimi ali tujimi pisatelji, ko se odločajo za nakup ali izposojo knjige. Domači pisatelji so ljubši 14 odstotkom vprašanih.
V nadaljevanju nas je zanimalo, koliko so pripravljeni odšteti za nakup knjige. Kar 45 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da za nakup knjige niso pripravljeni plačati nič. Med preostalimi, ki bi kupili knjigo, pa je največ takšnih (20 odstotkov), ki bi zanjo odšteli največ 20 evrov. Za knjige niso pripravljeni plačevati upokojenci, starejši ljudje od 65 let in anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo.
Pri vprašanju, kje kupujete knjige za branje, je bilo mogočih več odgovorov, zato seštevek presega 100 odstotkov. Kar 42 odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo, da knjig ne kupuje, petina jih odgovarja, da si jih izposojajo v knjižnicah, v knjigarnah kupuje 29 odstotkov vprašanih, 10 odstotkov na spletu, šest odstotkov pa rabljene v bukvarnah.
Glede na knjižne zvrsti so med bralci najbolj zanimivi zgodovinski romani. Da so jim ti najljubši, je odgovorila slaba petina vprašanih, sledijo romantični romani (17 odstotkov) in kriminalke (12 odstotkov). Nato so po branosti na vrsti avtobiografije, priročniki in enciklopedije.
