Anketa Dela: Milijarda evrov za drugi tir je pretirana

Tudi v tokratni anketi Dela se je potrdilo, da ima gradnja drugega železniškega tira od Divače do Kopra izjemno široko javno podporo, vendar v nadaljevanju ugotavljamo, da je to edina točka soglasja. Kako hitro naj se sprejema zakon, kolikšna je cena projekta in kdo naj vse sodeluje pri financiranju, so točke, kjer je javnost razdvojena.

Ker je anketa potekala v času sprejetja posebnega zakona o drugem tiru (bil je sprejet v četrtek), ugotavljamo, da slovenski javnosti hitrosti sprejetja zakona (po nujnem postopku, kar so v vladi utemeljevali z roki za kandidaturo za evropska razvojna sredstva) ni bila povsem naklonjena. Malenkost več (38 odstotkov) je bilo takšnih, ki hitrega sprejetja zakona niso podpirali, od tistih, ki so bili za to (35 odstotkov), tretjina vprašanih pa se ni opredelila.

Slovenska javnost ne verjame povsem navedbam vlade, da cena gradnje znaša približno milijarda evrov. Le desetina meni, da je to realna cena, skoraj dve tretjini vprašanih pa je prepričanih, da je to pretirana cena, petina sodelujočih v anketi pa se ni znala opredeliti o tej temi.

Veliko nasprotovanja vladnim nameram v postopku predstavitve projekta je naletel tudi predlog, da bi gradnjo drugega tira sofinancirala tudi Luka Koper, ki je življenjsko odvisna od pretočne železniške povezave, in sicer v obliki dajatev. S to idejo vlade se strinja dve tretjini vprašanih, tako da argumenti Luke Koper očitno niso bili prepričljivi za širšo slovensko javnost, saj le manj kot petina vprašanih ne podpira takšne rešitve.

 

 

Po anketnih odgovorih je tudi predlog vlade, da bi pri financiranju gradnje drugega tira sodelovale zaledne države iz srednje Evrope, ki iščejo učinkovito logistično povezavo za vstop svojih podjetij na globalni trg, naletel na odobravanje, čeprav so temu nekatere politične stranke odločno nasprotovale. Ker je doslej namero o sodelovanju napovedala le Madžarska z 200 milijoni evri, nas je zanimalo, kaj anketiranci menijo o tem - skoraj polovica vseh sodelujočih je odgovorila, da podpirajo takšno idejo, tretjina pa ji nasprotuje.

 

V drugem delu ankete so nas zanimala stališča o zdravstveni reformi. Ker je do izteka vladnega mandata še dobro leto, nas je zanimalo, kakšna pričakovanja ima slovenska javnost do vladne koalicije, ali ji bo uspelo uresničiti zaveze do prihodnjega poletja, ko bodo po pričakovanju redne parlamentarne volitve.

Dobra polovica vprašanih meni, da koaliciji ne bo uspelo sprejeti zdravstvenega svežnja reformnih zakonov. Da bo koalicija delno uspešno nekaj reformnih zakonov spravila pod streho, nekaj pa ne, meni dobra tretjina vprašanih, le štiri odstotke pa jih meni, da bo koalicija v celoti uspešna. S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da med tistimi, ki menijo, da vladi ne bo uspelo, prevladujejo podporniki SDS, zaposleni in ljudje v starostni skupini od 36 do 44 let.

 

Ker sta dogajanje v procesu sprejetja zdravstvenega reformnega svežnja zaznamovala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ter nekdanji minister za zdravje in sedanji poslanec Tomaž Gantar, nas je zanimalo, komu bolj verjamejo, ko v javnosti nizajo argumente. Več kot polovica vprašanih je dejala, da ne verjame nikomur, tisti pa, ki so se vendarle opredelili, so malo več glasov namenili Gantarju (18 odstotkov), medtem ko so Kolar Celarčevi namenili 14 odstotkov glasov.