Tiskane izdaje
Ljubljana – V tokratni anketi Dela so sodelujoče vprašali, ali podpirajo napovedano uvedbo davka na nepremičnine. Po pričakovanju je bila znatna večina proti. Novi davki med Slovenci pač težko dobijo podporo.
Na vprašanje, ali podpirajo uvedbo davka na nepremičnine, je več kot tri četrtine, 77 odstotkov, vprašanih odgovorilo nikalno. Podporo temu napovedanemu novemu davku jih je izrekla manj kot petina, 18 odstotkov. Več kot tri četrtine jih je torej proti. Nepremičninski davek v slovenski javnosti očitno ni priljubljen.
Podrobnejši pregled rezultatov ankete pokaže, da je podpora nepremičninskemu davku precej povezana z izobrazbo anketirancev. Veliko bolj ga namreč podpirajo tisti, ki so dokončali vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe, med anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe pa je takšnih le malo.
V tokratni anketi Dela so sodelujoče spraševali tudi o Googlovem snemanju slovenskih ulic pa o varnosti pri uporabi interneta, o nekdanjem sodelavcu NSA Edwardu Snowdnu in njegovem razkritju nadzora pretoka informacij ter o predlagani uvedbi obveznega očetovskega dopusta. Ta v slovenski javnosti nima večinske podpore. Večina je proti.
Moškim ni treba na »porodniški« dopust
Googlovo snemanje slovenskih ulic in cest za potrebe storitve »street view« je prejšnji teden pritegnilo precej pozornosti. Vendar kljub nekaterim pomislekom in strahovom glede varovanja zasebnosti, kot kaže, v slovenski javnosti ni povzročilo negodovanja. Na vprašanje, ali jih to snemanje moti, je pritrdilno odgovorilo le 11 odstotkov anketiranih. Znatne večine, 84 odstotkov, Googlovo početje ne moti.
Je tak odgovor - glede na to, da je Google največji spletni brskalnik - mogoče razumeti, kot da med Slovenci ni strahu za internetno varnost? Nekaj ga je že. Na naslednje vprašanje v anketi, ali se počutijo varno, ko uporabljajo internet, je namreč pritrdilno odgovorila le dobra tretjina, 37 odstotkov, sodelujočih. Sredinski odgovor »Imam nekaj dvomov, a nimam česa skrivati« jih je dalo 31 odstotkov. Z negativnim, celo pesimističnim »Zasebnosti ni, počutim se ogroženega« jih je odgovorilo najmanj, devet odstotkov.
Mimogrede, le dobra petina, 22 odstotkov, vprašanih je navedla, da ne uporabljajo interneta.
Še nekaj podrobnosti o tem vprašanju: pri uporabi interneta se počutijo varni predvsem moški (42 odstotkov), mlajši anketiranci, stari od 26 do 35 let (53 odstotkov) in od 18 do 25 let (49 odstotkov), anketiranci z visokošolsko izobrazbo (44 odstotkov), študenti (47 odstotkov), zaposleni (45 odstotkov). Nekaj dvomov imajo predvsem študenti (43 odstotkov), anketiranci, stari od 18 do 25 let (42 odstotkov). Skupina ljudi, ki ne uporabljajo interneta, so predvsem starejši (55 odstotkov).
Snowden in njegovo razkritje
Je Edward Snowden s tem, ko je razkril, kako NSA nadzoruje pretok tako rekoč vseh informacij na svetu, ravnal pravilno ali ne? Znatna večina anketiranih meni, da je storil prav, in pritrjuje mnenju, da je to vprašanje demokracije. Da ni ravnal pravilno in da to, kar je storil, ogroža boj proti terorizmu, jih meni deset odstotkov.
Zaradi tega dejanja je Snowden moral pobegniti v tujino. Za azil je zaprosil več kot dvajset držav. Slovenije med njimi ni. Pa bi morala biti? Bi mu Slovenija morala sama ponuditi azil?
Pri tem vprašanju mnenja anketiranih niso enotna. Pritrdilno nanj odgovarja 35 odstotkov vprašanih, več, 43 odstotkov, pa jih ne vidi potrebe, da bi Snowdnu ponujali azil.
Če torej večina pritrjuje njegovemu razkritju, pa o tem, da bi se mu za to nekako oddolžili, ne razmišljajo.
Očetovski dopust
Nazadnje še o predlagani spremembi zakona, po kateri bi en mesec »porodniškega« dopusta, torej dopusta v prvem letu življenja otroka, pripadal izključno očetu.
Temu predlogu slovenska javnost zelo nasprotuje. Proti je 63 odstotkov sodelujočih v anketi Dela, za jih je le 29 odstotkov. Skoraj dve tretjini vprašanih torej meni, da na tem področju enakopravnost žensk in moških ni potrebna.
