Anketa Dela: Ob beguncih javnost bolj zaupa vladi kot opoziciji

Dodelitev dela policijskih pooblastil vojski, da bi obvladovali begunsko krizo, se je znašla na ustavnem sodišču. Pobudniki ugovarjajo odločitvi državnega zbora, da o tem ni dovoljeno imeti referenduma. Kako bo odločilo ustavno sodišče, ni mogoče napovedati, ker je doslej o pobudah za prepoved referenduma o določeni temi odločalo različno, a dejstvo je, da ustavni sodniki uvrščajo pravico do odločanja na referendumu med pomembnejše državljanske pravice. Tudi če bi ustavno sodišče dovolilo zbiranje podpisov za razpis referenduma o zakonu o obrambi in bi o njem odločali volivci, bi se mu na referendumu obetala velika podpora, ugotavljamo v tokratni anketi Dela.

Kar 70 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da bi podprli dodelitev policijskih pooblastil vojakom, 16 odstotkov pa bi jih bilo proti. Ko smo vprašali, ali podpirajo referendumsko pobudo o zakonu o obrambi, smo dobili že bolj različne odgovore. Referendum podpira dobra tretjina sodelujočih v anketi, ne podpira ga malo več kot 40 odstotkov, dobra petina se ni mogla odločiti.

Ker se Slovenija že več kot mesec dni intenzivno ukvarja z begunsko krizo, je prišel tudi čas za oceno politike, in sicer kako se je odzivala in obnašala v tem primeru. Večina, skoraj 40 odstotkov vprašanih, je odgovorila, da se slovenska politika v izjemnih okoliščinah begunske krize odziva primerno, vendar anketiranci ohranjajo skeptično distanco. Da je slovenska politika neodgovorna, meni slaba četrtina vprašanih, 17 odstotkov ji prav nič ne zaupa, medtem ko 14 odstotkov anketiranih meni, da politika deluje odgovorno, in ji zaupajo. S križanjem sociodemografskih podatkov lahko ugotovimo, da so do politike kritični zlasti podporniki opozicijske SDS (očitno so povezali politiko, odgovornost in vlado), nezadovoljni so tudi mlajši anketiranci. Da je politika doslej pokazala ustrezno mero odgovornosti (a ostajajo skeptični), menijo podporniki ZL, SD in anketiranci z visokošolsko izobrazbo.

Glede begunske krize so se pokazale tudi razlike med stališči vladnih in opozicijskih strank. Zato smo vprašali, kateri strani bolj zaupajo - skoraj 40 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bolj zaupajo vladi, slaba četrtina pa da je bolj zaupanja vredna opozicija. Skoraj 30 odstotkov anketiranih ne zaupa ne vladi ne opoziciji. Medtem ko opoziciji bolj zaupajo podporniki SDS, so se v begunski temi na stran vlade postavili podporniki SMS, SD, ZL, starejši, anketiranci iz urbanih okolij in visokošolsko izobraženi.

Ob koncu nas je zanimalo še mnenje o odločitvi ustavnega sodišča, ki je proti pričakovanju po spremembi ustave vendarle dovolilo referendum o zakonski zvezi (ki izenačujejo pravice istospolnih in različnospolnih parov). Z ustavnimi sodniki se ne strinja več kot polovica vprašanih, medtem ko je na drugi strani tretjina sodelujočih v anketi podprla odločitev US, da dovoli referendum. Ti so (statistično izstopajo) predvsem podporniki SDS.