Kljub temu, da se v zadnjem obdobju širijo zgolj slabe novice o prihodnosti Evropske unije, prebivalci Slovenije bolj verjamejo, da bo Unija obstala, kot pa razpadla, ugotavljamo v tokratni anketi Dela, v kateri se posvečamo tudi vprašanjem, ki zadevajo varnostna vprašanja.
Prvo na to temo je vprašanje ponovne uvedbe služenja obveznega vojaškega roka, o čemer nekatere politične stranke že glasno razmišljajo. Tej ideji je naklonjena precejšnja večina (57 odstotkov), nasprotuje pa jih dobra četrtina. Ko križamo sociodemografske podatke, vidimo, da so ji najbolj naklonjeni podporniki SDS in ljudje s poklicno ali nižjo izobrazbo.
Vendar, ko se dotaknemo teme o izdatkih za vojaške potrebe, se razpoloženje med anketiranci že spremeni. Namreč, vprašali smo, glede na zahteve novega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ali naj Slovenija nameni vojski 2 odstotka BDP, ker da sedaj namenja le 0,95 odstotkov BDP. Z zvišanjem izdatkov za vojsko se ne strinja več kot 60 odstotkov vprašanih, zgolj petina pa bi pristala na to. Najbolj odločno nasprotujejo povišanju BDP za vojsko brezposelni, ženske in ljudje z visokošolsko izobrazbo.
Ko vprašamo, kako gledajo na transatlantsko vojaško zavezništvo NATO, ugotovimo, da skoraj polovica vseh anketirancev vidi smisel obstoja te vojaške zveze, nekaj manj kot 40 odstotkov pa ne vidi več nobene potrebe, da bi obstala.

Ker je v to smer ob prevzemu funkcije govoril tudi Trump, so v Evropi vse glasnejši glasovi, da je treba vzpostaviti skupne evropske vojaške sile. Skoraj polovica vseh vprašanih bi podprla ustanovitev skupnih vojaških enot, proti pa je dobra polovica, četrtina vprašanih pa se ni mogla povsem opredeliti.
Na vprašanje, ali bo Slovenija uspešna pri zaščiti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, slabih 40 odstotkov vprašanih dvomi, da bo uspešna, slaba tretjina pa vendarle meni, da bo uspešna. Približno toliko pa se jih o tem vprašanju ni znalo opredeliti.
In kakšno mnenje imajo vprašani o nameri deželnih oblasti na avstrijskem Koroškem? Da je izbris slovenskega jezika povsem nesprejemljiv ukrep, meni več kot polovica anketiranih, če k tem dodamo tudi tiste, ki menijo, da je početje pri sosedih nesprejemljivo, lahko ugotovimo, da je slovenska javnost povsem ogorčena zaradi razvoja dogodkov na avstrijskem Koroškem.
