Tiskane izdaje
Ljubljana - Janeza Janšo je v anketi Dela največ anketiranih navedlo kot človeka, ki je najprimernejši za prihodnjega premiera. A opredelilo se jih je manj kot polovica. Večina še ne ve, kdo bi bil najprimernejši prihodnji premier.
Anketiranci se niso opredeljevali do imen, ki bi jih jim predlagali anketarji, ampak so morali sami povedati ime najprimernejšega kandidata. Največ jih je odgovorilo z ne vem – 44,6 odstotka, sledi odgovor noben – 20,9 odstotka. Sicer pa so več kot odstotek glasov dobili štirje kandidati: Janez Janša – 16,7 odstotka, Zoran Janković – 4,9 odstotka, Borut Pahor – 4,8 odstotka in Radovan Žerjav – 1,8 odstotka.
Skupaj so anketiranci navedli 25 imen. Več kot enkrat so bili poleg zgornje četverice navedeni še: Zmago Jelinčič, Matej Lahovnik, Gregor Golobič, Mitja Gaspari, Franjo Bobinac, Karl Erjavec, Janez Potočnik, Ljudmila Novak in Ivo Boscarol.
Enako vprašanje so v Delovi anketi postavili že avgusta. Primerjava s takratnimi rezultati pokaže, da se je precej zmanjšal delež neopredeljenih, povečal pa se je delež glasov za tokratno prvo četverico, največ za Boruta Pahorja in Zorana Jankovića.
Opazno zmanjšanje podpore pa so doživeli Janez Potočnik (z avgustovskih 1,8 odstotka na oktobrskih 0,4 odstotka), Katarina Kresal (z 1,1 na 0,2 odstotka) in Gregor Virant (z 1,1 na 0,1 odstotka).
Janša pred Jankovićem
Vprašanje je hipotetično, a če bi volivci imeli možnost neposredno voliti predsednika vlade, bi največ glasov dobil Janez Janša. To je med drugim pokazala javnomnenjska raziskava Politbarometer, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski fakulteti za družbene vede.
V Politbarometru so vprašane postavili pred izbiro med tremi kandidati za predsednika vlade: Borutom Pahorjem, Janezom Janšo in Zoranom Jankovićem. Janšo je podprlo 24 odstotkov vprašanih, Jankovića 17 odstotkov, Pahorja pa devet odstotkov. Druga polovica vprašanih je odgovorila, da bi premier moral biti kdo drug, nobeden ali pa ne vem.
Mimogrede, rezultati so primerljivi z izidom Delove ankete (objavljamo jih na 1. strani). Tudi v njej je največ glasov dobil Janša. Nižji odstotki v Delovi anketi pa so zaradi tega, ker so se v Politbarometru anketirani morali odločiti za enega od treh kandidatov, v Delovi anketi pa so morali sami povedati ime svojega kandidata, zaradi česar jih je več ostalo brez odgovora.
V Politbarometru so izmerili tudi strankarske preference. Prva značilnost je velik delež neopredeljenih. Kar polovica vprašanih je na vprašanje, koga bi volili, odgovorila z ne vem, poleg tega pa še šest odstotkov z drugo. Med strankami vodi SDS s 16 odstotki glasov, sledi SD z devetimi, po štiri odstotke imata Desus in SLS, po tri LDS in SNS, NSi pa je dobila odstotek glasov.
Tri nove liste, ki napovedujejo nastop na decembrskih volitvah, se niso izkazale najbolje: Hanžkova stranka TRS je dobila dva odstotka glasov, lista Zorana Jankovića en odstotek, županska lista pa nič.
Vendar predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja Niko Toš ugotavlja, da iz tega ne bi smeli na hitro sklepati, da za novonastajajoče opcije na teh volitvah ni prostora. Primerjava s tem, koga so anketiranci volili na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2008, pokaže, da se je med neopredeljene preselil velik del volivcev SD pa tudi Zaresa. Prav med temi neopredeljenimi, katerih večji del se je opredelil za levičarje, je velik potencial za novinke med strankami.
Kljub navedenemu Politbarometra ne smemo razumeti kot volilno raziskavo, opozarja Toš, saj bi ta, če hoče ponuditi napoved volilnega rezultata 4. decembra, potrebovala nekoliko drugačno metodologijo.
