Tiskane izdaje
Ljubljana – Demonstracije pred ljubljansko borzo, ki so potekale ves prejšnji teden in še vedno trajajo, so odmevale tudi v tokratni anketi Dela. Presenetljivo so deležne velike podpore, čeprav večina dvomi o tem, da bi ti protesti lahko bili uspešni.
Šotori, ki so jih na trgu pred ljubljansko borzo postavili protestniki, so novost v slovenskem javnem življenju, način protesta, kakršnega še nismo poznali. Pa Slovenci sploh vedo, za kaj gre v tem primeru?
Sodelujoče v anketi so najprej vprašali, ali vedo, zakaj so demonstracije pred slovensko borzo. Skoraj štiri petine, 79 odstotkov, jih je odgovorilo pritrdilno.
Velika podpora protestnikom
Naslednji dve vprašanji so postavili samo tistim, ki so na prvo vprašanje odgovorili, da vedo, zakaj potekajo demonstracije. Najprej so jih vprašali, ali podpirajo protestnike pred ljubljansko borzo in v drugih mestih po svetu.
Podpora je zelo velika. Kar 86,7 odstotka vprašanih je odgovorilo, da protestnike podpirajo, in le desetina, 10,7 odstotka, protestnikov ne podpira. Slovenska javnost je torej protestnikom precej naklonjena, kar je tudi novost.
Dvom o uspešnosti protestov
Pa bodo ti protesti obrodili sadove? Večina jih o tem dvomi. Na vprašanje, ali bodo po njihovem mnenju protesti uspešni, jih je tri četrtine, 75,7 odstotka odgovorilo, da ne bodo. V uspešnost protestov jih je prepričanih le 15,8 odstotka.
Bo kapitalizem preživel?
S protikapitalističnimi protesti pa je povezano še širše vprašanje o nadaljnji usodi kapitalističnega sistema. Anketirance so vprašali, ali bo po njihovem mnenju kapitalizem kot sistem preživel. Glede tega so mnenja precej razdeljena. Polovica vprašanih, 49,5 odstotka, meni, da ne bo preživel. Nasprotno, da bo preživel, jih misli 41,2 odstotka.
Natančnejši pregled rezultata pokaže, da je odgovor na to vprašanje precej povezan s socialnim položajem anketiranca. Da bo kapitalizem kot sistem preživel, so v večini prepričani anketiranci z višje- in visokošolsko izobrazbo, anketiranci, stari od 36 do 49 let, se pravi aktivna, zaposlena populacija. Nasprotnemu mnenju pa so večinoma naklonjeni šolajoči se, brezposelni in upokojeni.
Letos nič manj sveč kot lani
Nazadnje pa še dve vprašanji, ki nista povezani s protesti proti krivičnim družbenim razmeram. Najprej o svečah, ki jih Slovenci porabimo precej več kot drugi narodi.
S šestimi svečami na leto na prebivalca smo celo med svetovnimi prvaki v njihovimi porabi. Težava pa je, da sveče po uporabi pustijo veliko za okolje nevarnih odpadkov; v Sloveniji kar 4500 ton na leto. Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim objavilo poziv, naj letos vsak prižge eno nagrobno svečo manj, ker bo tako nastalo tudi manj odpadkov. A kot kaže, ta poziv v slovenski javnosti ne bo dobil večje podpore.
Na vprašanje v Delovi anketi, ali bodo letos prižgali manj sveč kot lani, jih je velika večina, 70 odstotkov, odgovorila, da jih nameravajo prižgati toliko kot lani. Da jih bodo prižgali manj, jih je odgovorila le petina, 20,4 odstotka. Nekateri, 4,2 odstotka, pa jih nameravajo prižgati celo več kot lani. So pa tudi taki, ki ne obiskujejo grobov; tako jih je odgovorilo 4,6 odstotka.
Manj sveč kot lani bodo prižgale ženske, anketiranci, stari 36 let in več, anketiranci z visokošolsko izobrazbo in upokojenci.
Kek naj ostane selektor
In še vprašanje o nadaljnji usodi selektorja slovenske nogometne reprezentance Matjaža Keka, ki se mu v kratkem izteče pogodba. Glede na to, da je slovenska reprezentanca neuspešno končala kvalifikacije za EP, ali naj mu Nogometna zveza Slovenije podaljša pogodbo ali ne?
Večina anketiranih je na Kekovi strani. Da naj se pogodba podaljša, jih je odgovorilo skoraj dve tretjini, 62,2 odstotka. Da naj mu NZS pogodbe ne podaljša, jih je menilo le 13,4 odstotka. Četrtina jih na vprašanje ni znala ali želela odgovoriti.
