Tiskane izdaje
Ljubljana – Če so varčevalni ukrepi že neizogibni – kateri je bolj sprejemljiv: uvedba kriznega davka ali poseg v prihodke upokojencev? Sodelujoči v tokratni anketi Dela so bolj naklonjeni kriznemu davku. Mnogi pa so sploh absolutno proti tovrstnim ukrepom.
Anketirani so se sicer odločali med več mogočimi načini varčevanja, ki bi bili zanje najbolj sprejemljivi, a enotnega odgovora ni bilo. Največ, 33 odstotkov, se jih je izreklo za uvedbo kriznega davka. Ukinitev rekreacijskega dodatka upokojencem se najbolj sprejemljiva zdi desetim odstotkom vprašanih, linearno znižanje pokojnin osmim odstotkom, znižanje štipendij pa štirim odstotkom. Čeprav odgovor, da se jim noben način varčevanja ne zdi sprejemljiv, ni bil predviden, je tako odgovorila četrtina vprašanih.
Uvedbo kriznega davka pogosteje kot drugi podpirajo podporniki SD (57 odstotkov) in Desusa (56 odstotkov). Ukinitev rekreacijskega dodatka upokojencem od vseh najbolj podpirajo študenti (23 odstotkov). Predvsem najstarejši (65 let ali več) so najpogosteje poudarjali, da ne podpirajo nobenega načina vladnega varčevanja (38 odstotkov).
Likvidacija Factor banke in Probanke brez podpore
Banka Slovenije se je v sodelovanju z vlado odločila likvidirati dve zasebni banki, Probanko in Factor banko, s poroštvom države. Ta poteza v slovenski javnosti nima prevladujoče podpore. Nasprotno: polovica sodelujočih v anketi Dela, 51 odstotkov, te likvidacije ne podpira. Za podporo se jih je izrekla tretjina, 34 odstotkov.
Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da likvidacijo podpirajo večinoma anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo (49 odstotkov jih je odgovorilo »da«) in starejši anketiranci (skupina nad 65 let: 44 odstotkov). Proti so še posebno simpatizerji stranke Desus (69 odstotkov jih je odgovorilo »ne«) in mlajši anketiranci, stari od 26 do 35 let (63 odstotkov).
O tem, kakšne posledice za slovenski bančni sistem bi lahko imela likvidacija teh dveh bank, so mnenja razpršena. Da bo vpliv velik, jih meni 22 odstotkov, prav tako 22 odstotkov se jih je odločilo za srednjo oceno – da vpliv ne bo ne velik ne majhen. Devetnajst odstotkov jih pravi, da bo vpliv majhen, in 22 odstotkov, da vpliva ne bo. Vse torej kaže, da je nepričakovana postopna likvidacija dveh bank, napovedana prejšnji petek, slovensko javnost predvsem zmedla.
V Sloveniji je občin preveč, treba se je povezovati
Precej enotno pa je javno mnenje o številu občin v Sloveniji. Splošna ocena je: imamo jih preveč. Tako je v anketi Dela odgovorilo 79 odstotkov vprašanih. Da je sedanjih 212 občin ravno pravšnje število, jih je menilo 18 odstotkov, samo en odstotek pa, da jih je premalo.
Anketiranci z višje- ali visokošolsko izobrazbo še posebno menijo, da je občin preveč (95 odstotkov). Da imamo ravno pravšnje število občin pa pogosteje kot drugi menijo prebivalci Obalno-kraške (33 odstotkov), Pomurske (31 odstotkov) in Savinjske regije (31 odstotkov).
Tudi o tem, da bi se morale občine povezati v večje enote lokalne samouprave, si je javnost edina. Tako je menilo 78 odstotkov anketiranih, proti jih je bila petina, 20 odstotkov.
Večina anketirancev je tudi pripravljena sprejeti pripojitev svoje občine neki drugi. Da bi na posvetovalnem referendum glasovali za, jih je zatrdilo 59 odstotkov. Nasprotno se jih je opredelila dobra tretjina, 36 odstotkov.
Proti pripojitvi so se pogosteje kot drugi opredelili podporniki SDS (57 odstotkov) ter najstarejši in najmlajši anketiranci: starejši od 65 let (49 odstotkov), mlajši od 25 let (46 odstotkov). Za pripojitev pa so predvsem anketiranci z visokošolsko izobrazbo (71 odstotkov) ter anketiranci iz Goriške in Obalno-kraške regije (76 in 82 odstotkov).
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je 10. in 11. septembra 2013 na reprezentativnem vzorcu 418 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.
