Tiskane izdaje
Ljubljana – Pobude, da bi bilo treba razbremeniti plače določenih davščin, imajo v slovenski javnosti visoko podporo, lahko razberemo iz tokratne ankete Dela. Kar 80 odstotkov sodelujočih se strinja s pobudo gospodarstvenikov, da bi si država odrezala manj od plač.
Visoka podpora gradnji drugega tira
Gradnja drugega železniškega tira od Divače do Kopra ima visoko podporo v javnosti, lahko ugotovimo po tokratni anketi Dela. Kljub številnim opozorilom, da je treba biti pri projektu previden, slovenska javnost bolj verjame argumentom Luke Koper in zainteresirane javnosti, da je drugi tir nujen. Več kot tri četrtine vprašanih v anketi podpira ali zelo podpira (teh je celo tretjina vseh) gradnjo dodatnega železniškega tira do Luke Koper. Projekta ne podpira desetina sodelujočih v anketi. Po križanju sociodemografskih podatkov gradnjo drugega tira zelo podpirajo zlasti podporniki SDS, anketiranci, starejši od 65 let, moški in anketiranci s srednješolsko izobrazbo.
Naslednje vprašanje, ki zadeva gradnjo drugega tira, se nanaša na financiranje. Študija OECD je pokazala, da je mogoče gradnjo financirati iz različnih virov, ne nujno samo iz državnega proračuna. Slovenska javnost se zavzema ali za partnerski pristop zasebnega in javnega kapitala s koncesijo (27 odstotkov) ali financiranje iz državnega proračuna (četrtina). Manj kot desetina anketiranih meni, da drugi tir ni potreben, skoraj tretjina sodelujočih pa se ni znala opredeliti.
Tretjina za opustitev varčevanja
Druga aktualna tema v teh dneh je oblikovanje proračuna za prihodnji dve leti, s katerim namerava vlada nadaljevati restriktivno fiskalno politiko. Zato smo sodelujoče v anketi vprašali, kako naj vlada oblikuje politiko javnih financ v razmerah izboljšanih podatkov o gospodarski rasti, nižje brezposelnosti in povečanega izvoza. Skoraj 40 odstotkov vprašanih meni, da bi morala vlada nekoliko popustiti pri politiki varčevanja, slaba tretjina meni, da bi morala vlada povsem opustiti varčevanje in omogočiti višje plače, slaba četrtina pa zagovarja politiko restriktivnih javnih financ oziroma zategovanja pasu. Restriktivne ukrepe podpirajo predvsem moški in anketiranci z višješolsko izobrazbo, opuščanje varčevanja pa zagovarjajo anketiranci s končano poklicno šolo in ženske.
In tretja tema - zastaranje zadeve Patria. Slaba tretjina vprašanih meni, da je bilo zastaranje pričakovano glede na to, kako so se stvari zavlačevale, po mnenju četrtine pa je zastaranje posledica tega, da imamo v Sloveniji krog ljudi, ki je privilegiran. Za četrtino anketiranih zastaranje pomeni nedelujočo pravno državo, medtem ko jih desetina meni, da je odraz številnih težav v pravosodju, ki pa jih je mogoče odpraviti. Da imamo privilegirane ljudi, menijo predvsem podporniki ZL in SMC, anketiranci v starostni skupini od 36 do 49 let in zaposleni. Da gre za nedelujočo pravno državo, pa menijo anketiranci s poklicno šolo, podporniki SDS, anketiranci v starostni skupini od 26 do 35 let in moški. Zanimalo nas je še, kakšno politično kariero napovedujejo Janezu Janši po zastaranju Patrie. Dobra četrtina vprašanih mu napoveduje svetlo politično prihodnost, tretjina anketiranih meni, da je v političnem zatonu, dobra petina pa niha med tem, da ima Janša politično prihodnost oziroma je nima.
