Anketa Dela: Türku verjamejo 
bolj kot Janši

Ljubljana - Glede obtožb SDS oziroma Janeza Janše na račun predsednika republike Danila Türka v zvezi z bombnim napadom v Velikovcu pred 30 leti slovenska javnost bolj verjame Danilu Türku kot Janezu Janši, je pokazala anketa Dela.

Na vprašanje, komu v tej zadevi bolj verjamejo, Danilu Türku ali Janezu Janši, je 40,2 odstotka vprašanih odgovorilo, da bolj verjamejo Türku, 23,4 odstotka pa, da Janši. Da ne verjamejo nobenemu, jih je odgovorilo 18,7 odstotka, 17,8 odstotka pa jih ni znalo ali ni hotelo odgovoriti na to vprašanje.

Odgovori kažejo, da je to vprašanje tesno povezano z volilnimi preferencami anketiranih. Tako je med potencialnimi volivci SD kar 80 odstotkov takih, ki bolj verjamejo Türku, in le dva odstotka, ki verjamejo Janši, med volivci Zaresa pa jih 69 odstotkov verjame Türku, Janši pa nihče. Nasprotno pa med potencialnimi volivci SDS 58 odstotkov bolj verjame Janši in 13 odstotkov Türku. Volivci SDS so edina skupina, kjer je več tistih, ki verjamejo Janši kot Türku. Pri vseh drugih je Türk deležen večjega zaupanja kot Janša.

Danilu Türku nadpovprečno pogosto zaupajo anketiranci, stari 66 let ali več (61 odstotkov), upokojenci (52 odstotkov) ter tisti iz Goriške (58 odstotkov) in Obalno-Kraške regije (65 odstotkov).

Podpora gradnji TEŠ6 
upada, referenduma nikar

Tokratna anketa je še pokazala, da podpora gradnji TEŠ6 upada, da pa si javnost referenduma o tem vprašanju kljub temu ne želi. Zavrača tudi idejo, da bi v Sloveniji sprejeli ameriškega zapornika iz Guantanama. Eno od vprašanj, ki je razgrelo politično debato v Sloveniji, je varstvo arhivskega gradiva. Nekateri deli gradiva iz Arhiva Republike Slovenije, ki zadevajo delovanje nekdanje tajne službe SDV v zadnjih letih pred spremembo režima, namreč kljub zakonsko določeni odprtosti niso dostopni javnosti, saj da bi njihovo razkritje lahko škodovalo nacionalni varnosti.

Razkriti arhivsko gradivo

Sodelujoče v anketi so povprašali, katero rešitev osebno bolj podpirajo: ali naj bo razkrito vse, kar je nastalo v času delovanja Službe državne varnosti, ali pa bi občutljivi podatki, ki bi lahko ogrozili nacionalno varnost, morali določeno obdobje še ostati prikriti? Večina, 56 odstotkov, se jih je odločila za prvo možnost, torej da je treba razkriti vse. Drugo možnost, da občutljivi podatki določen čas ostanejo prikriti, jih podpira 39,6 odstotka.

Podrobnejši pregled odgovorov pokaže, da je mnenje anketirancev o tem vprašanju tesno povezano z njihovo politično opredelitvijo. Odgovori potencialnih volivcev opozicijskih strank so povsem drugačni kot odgovori potencialnih volivcev koalicijskih strank. Za razkritje vseh podatkov se zavzema 77 odstotkov potencialnih volivcev SDS, 74 odstotkov SNS in 73 odstotkov SLS, a le 25 odstotkov volivcev SD, 38 odstotkov Desusa, 41 odstotkov LDS in 43 odstotkov potencialnih volivcev stranke Zares.

Šesti blok v Šoštanju

O podpori investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) so sodelujoče v Delovi anketi že spraševali. A ker polemika še traja, odločitve pa ni, je zdaj čas, da se jim ponovno postavi to vprašanje. Pokazalo se je, da je javnost tu razdvojena. Pritrdilno, torej da investicijo podpirajo, jih je tokrat odgovorilo 45 odstotkov, da je ne podpirajo, pa 43 odstotkov.

Ko so enako vprašanje postavili v anketi pred tremi meseci, je bilo razpoloženje javnosti povsem drugačno. Podporo je takrat izreklo 60 odstotkov vprašanih, nasprotovanje 29 odstotkov. Podpora investiciji v TEŠ6 je torej v tem času precej upadla.
Medtem se je že pojavila zahteva, naj se o gradnji TEŠ6 odloči na referendumu. Anketirance so vprašali, ali podpirajo tak referendum. Pokazalo se je, da mu znatna večina nasprotuje. Proti referendumu se je izreklo slabe tri četrtine vprašanih, 72,3 odstotka, za jih je bilo 21,8 odstotka.

Podrobnejši pregled pokaže, da so med tistimi, ki so za referendum, v večini podporniki investicije v TEŠ6.

Zapornika iz Guantanama

Predsednik vlade Borut Pahor je na obisku pri ameriškem predsedniku Baracku Obami zagotovil, da bomo v Sloveniji sprejeli zapornike iz zloglasnega ameriškega terorističnega zapora Guantanamo in da bomo za uresničitev te obveze tudi spremenili zakonodajo. Slovenska javnost nad to obljubo ni navdušena, je pokazala anketa.

Na vprašanje, ali naj Slovenija sprejme dva ameriška zapornika iz Guantanama, je tri četrtine anketiranih, 75,4 odstotka, odgovorilo, da ne. Podporo tej ideji jih je izreklo 19,3 odstotka.

Podrobnejši pregled odgovorov je pokazal, da so edina skupina anketirancev, ki nadpovprečno podpira idejo sprejetja zapornikov iz Guantanama, simpatizerji SD. Pa tudi pri teh je nasprotnikov več kot podpornikov. Med potencialnimi volivci SD jih je namreč 41 odstotkov za sprejetje zapornikov in 55 odstotkov proti. Že med volivci Zaresa, ki so po podpori na drugem mestu, jih je za 26 in proti 74 odstotkov. Najbolj proti pa so volivci LDS: za šest odstotkov, proti 91 odstotkov.