Tiskane izdaje
Ljubljana - Najkrajši mogoči povzetek tokratne ankete Dela bi bil lahko, da so si stavkajoči zdravniki in zobozdravniki naredili medvedjo uslugo, saj s stavko in argumenti, ki jih uporabljajo, niso prepričali slovenske javnosti.
Ko smo aprila letos merili odnos javnosti do stavke policistov, je bila naklonjenost tej stavki relativno velika, saj jo je podpirala več kot polovica vseh vprašanih, proti pa se jih je izrekla zgolj petina. Pri sedanji stavki zdravnikov in zobozdravnikov je položaj postavljen na glavo, saj več kot sedemdeset odstotkov vprašanih ne podpira stavke, podpira pa jo le petina sodelujočih v anketi.
Infografika: Delo
S križanjem sociodemografskih podatkov ugotavljamo, da ima stavka zdravnikov nekaj podpore pri podpornikih SDS in samozaposlenih. Ko vprašamo anketirance, kdo ima po njihovem mnenju prepričljivejše argumente, predstavniki zdravniškega sindikata Fides ali vlada, dobimo presenetljive odgovore. Največ, 27 odstotkov, jih je odgovorilo, da imajo prav oboji, nato pa že dobra petina anketiranih odgovori, da so jih bolj prepričali vladni argumenti kot Fidesovi. Argumenti zadnjih so prepričljivejši za 15 odstotkov vprašanih, medtem ko četrtina sodelujočih v anketi pravi, da nihče od vpletenih nima prav.
Za argumente zdravnikov so bolj dovzetni podporniki SDS in NSi, zaposleni v javnem sektorju in anketiranci v starostnem obdobju od 45 do 54 let, za vladne argumente pa imajo več posluha starejši.
Večina anketirancev brez odgovora, koga bolj podpira
In če bi imeli anketiranci možnost izbire, na čigavo stran bi se v konfliktu vlada - sindikat Fides postavili? Skoraj polovica jih je odgovorila, da na nobeno stran, takoj za to veliko skupino pa je že delež anketirancev, ki se vidijo na strani vlade (27 odstotkov), na strani zdravnikov pa je 22 odstotkov sodelujočih v anketi.
Na strani zdravnikov se bolj vidijo brezposelni, podporniki SDS, bolje izobraženi in ženske, na strani vlade pa so bolj podporniki SMC, ljudje z dohodki, višjimi od 1500 evrov, in starejši anketiranci od 55 let.
Zdravniške plače dovolj velike, izstop iz enotnega plačnega sistema nepotreben
Ker je višina plače med pomembnejšimi vzroki za zdravniško stavko, nas je zanimalo, kako anketiranci dojemajo zdravniško plačo. Polovica sodelujočih meni, da imajo zdravniki v Sloveniji primerno plačo, 35 odstotkov vprašanih pa meni, da imajo previsoko plačo. Da imajo zdravniki nizko plačo, jih meni 13 odstotkov vprašanih.
In kaj menijo ljudje o eni izmed zdravniških zahtev, o kateri se je minuli teden veliko govorilo v javnosti - izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema za javni sektor? Skoraj 70 odstotkov sodelujočih v anketi pravi, da izločitve zdravniških plač iz enotnega plačnega sistema za javni sektor ne podpirajo. Med temi nadpovprečno izstopajo te skupine: podporniki SD, ljudje z dohodki od 800 do 1500 evrov, moški in starejši anketiranci.
Cenjen poklic, razmere v zdravstvu pa slabe
V zadnjem sklopu ankete nas je zanimal odnos javnosti do zdravniškega poklica. Kljub kritičnemu odnosu javnosti do zdravniške stavke velika večina vprašanih meni (74 odstotkov), da je poklic zdravnik v Sloveniji še vedno zelo cenjen. Da ni cenjen, meni četrtina sodelujočih v anketi. Na podlagi tega lahko sklenemo, da stavka še ni občutno načela ugleda zdravnikov v slovenski javnosti.
In na koncu še, kako javnost ocenjuje razmere v slovenskem zdravstvu? Več kot polovica (57 odstotkov) vprašanih meni, da so razmere v zdravstvu slabe, da so dobre, pa jih meni le 17 odstotkov. Kot največji kritiki zdravstva izstopajo podporniki SDS in ljudje z dohodki od 800 do 1100 evrov.
