Anonimnost recenzentov ni sporna

Ljubljana – Poslanci SDS so se sklicevali na medijske objave opozoril zgodovinarja dr. Igorja Grdine, da mu ARRS noče razkriti imen ljudi, ki za agencijo ocenjujejo delo posameznih raziskovalnih skupin. Grdina se je zato obrnil na informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, ki je konec januarja letos izdala sklep, da mu mora ARRS razkriti imena recenzentov in omogočiti vpogled v vloge in ocenjevalne liste raziskovalnih projektov.

Poslanska skupina SDS je v obrazložitvi zahteve za sejo napisala, da direktor agencije Franci Demšar teh podatkov še vedno noče razkriti. Predlagatelji so zato odboru predlagali, naj sprejme sklepe, s katerimi bi med drugim ocenili, da ravnanje direktorja ARRS pomeni zlorabo položaja uradne osebe oziroma funkcije direktorja ter opustitev njegovega dolžnega ravnanja. Predlagali so tudi sklep, da podpora resornega ministrstva odločitvi ARRS kljub odločbi informacijskega pooblaščenca ne bo razkrila zahtevanih javnih informacij, kar pomeni »očitno nespoštovanje« nekaterih členov Ustave RS.

Današnje seje se je udeležil tudi minister Gregor Golobič, ki je odločno zavrnil, da bi bil sam ali kdo drug z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) kakor koli povezan z ravnanjem ARRS oziroma da bi podpiral odločitev agencije, ki je, kot je poudaril minister, od MVZT neodvisna. Minister se ni spustil v presojo sporne odločitve ARRS. Rekel je, da pričakuje, da bo ta upoštevala odločitev pristojnega organa.

V nadaljevanju smo slišali pojasnilo Kristine Kotnik Šumah, namestnice informacijske pooblaščenke, ki je pojasnila, da njihova odločba še ni izvršljiva, ker še ni potekel rok za pritožbo. Opozorila je tudi, da se nanaša izključno na agencijo, in ne na MVZT. Sledilo je pričevanje Igorja Grdine, ki je v uvodu dejal, da gre za povsem nepolitično vprašanje, agenciji je nato očital kopico nepravilnosti – tudi zatiranje slovenščine. Temu je sledil nastop obtoženega direktorja ARRS in še dveh uglednih znanstvenikov, predsednika znanstvenega sveta agencije prof. dr. Vita Turka ter direktorja ZRC SAZU in predsednika koordinacije raziskovalnih institucij dr. Ota Lutharja.

»Vpogleda ni mogoče dopustiti«

Franci Demšar je sistematično dokazoval, da vpogleda v zahtevane dokumente ni mogoče dopustiti. Poudaril je, da je anonimnost recenzentov zagotovljena v vsem svetu. Dejal je, da tovrstnih podatkov ni le za Severno Korejo, Sudan, Bocvano in nekatere druge države v razvoju. Direktor ARRS je dejal, da bi z uveljavitvijo odločbe informacijske pooblaščenke nastala nepredstavljiva škoda, saj bi to agencijo izključilo iz mednarodne znanstvene skupnosti. Luthar in Turk sta odločno podprla Demšarjevo stališče. Povedala sta tudi, da menita enako kot domači in tuji znanstveniki, saj se razkrivanje recenzentov zdi vsem nesprejemljivo. Turk je opozoril tudi na nevzdržnost političnega vmešavanja v zadeve, o katerih lahko presoja samo znanost.

Demšar je na današnji seji napovedal pritožbo na upravno sodišče, Kotnik Šumahova je tudi po omenjenih argumentih vztrajala, da slovenska zakonodaja ne varuje anonimnosti recenzentov, člani odbora pa so bili na koncu soglasno za prekinitev razprave do konca pravnega postopka,