Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija potrebuje več (predvsem javnih) najemnih stanovanj. Ključ do preboja bo nova najemninska politika. Ki pa je na obzorju še ni videti. Pravzaprav se v sedanji kažejo čedalje večje razpoke, nekateri socialni upravičenci bodo kmalu ostali brez dela subvencije najemnine.
V sistem subvencioniranja neprofitnih najemnin je posegel februarja sprejeti zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) občin: črtal je del člena zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je priznaval upravičencem do subvencije tržne najemnine tudi subvencijo neprofitnega dela najemnine. Spremembe bodo začele veljati 1. aprila letos, za posameznega prejemnika subvencije pa z iztekom odločbe, torej najkasneje v letu dni.
Dve vrsti subvencij
Poglejmo, za kaj gre in kdo bo prikrajšan. Do subvencije najemnine so upravičeni najemniki v neprofitnih stanovanjih, bivalnih enotah, namenskih, tržnih in hišniških stanovanjih – če so njihovi dohodki nižji od določenega cenzusa. Prvotno so bile subvencionirane samo najemnine v neprofitnih stanovanjih, ker teh ni bilo dovolj oziroma ker jih nekatere občine sploh niso zagotavljale, pa je država že pred leti uvedla tudi subvencije za upravičence do neprofitnega najema, ki bivajo v tržnih stanovanjih.
Najemnik v neprofitnem stanovanju lahko dobi subvencijo dela neprofitne najemnine (v odvisnosti od dohodkov gospodinjstva). Po zakonu jo občina nakaže neposredno lastniku stanovanja (to je javni stanovanjski sklad, neprofitna stanovanjska organizacija, občina). Upravičenci, ki bivajo v tržnih stanovanjih, dobivajo višje subvencije, saj se strošek najemnika dopolni iz dveh virov. Prvi pokriva neprofitno najemnino (do največ 80 odstotkov) in bremeni občino, drugi pa nadomesti še razliko med neprofitno in višjo tržno najemnino, najprej gre v breme občine, naknadno pa ji polovico tega zneska povrne država.
V iskanju pravega vira
S tako rešitvijo je ZUPJS občinarjem povzročil veliko sivih las, saj so leta 2012 število upravičencev, predvsem pa vsote skupnih izplačanih subvencij začele eksponentno rasti, medtem ko za nove obveznosti občinam država ni zagotovila finančnega vira. Zatikalo se je tudi pri nadomeščanju dela, ki ga je bila dolžna povrniti država, saj občine niso mogle priti do podatkov o zasebnih lastnikih neprofitno oddanih stanovanj. Marsikje je prišlo do zlorab sistema subvencij. Zato je občina Domžale že lani vložila pobudo za oceno ustavnosti 28. člena ZUPJS, v kateri predlaga, da bi plačilo neprofitnega dela subvencije najemnine v tržnih in hišniških stanovanjih prenesli na državo. V obrazložitvi so zapisali, da izpodbijana določba protiustavno posega v finančno avtonomijo občine.
Februarja letos je bil sprejet ZUJF občin. Ta je s črtanjem omenjene določbe ZUPJS socialnim upravičencem v tržnih najemnih stanovanjih »spodnji« del subvencije – ukinil. Deloma bo razbremenil občine, bo pa močno poslabšal materialni položaj socialno šibkih najemnikov v teh stanovanjih.
Kakšno je stanje?
Po javno dostopnih podatkih imamo v Sloveniji 20.460 javnih najemnih (neprofitnih) stanovanj. Lani je 8112 najemnikov prejemalo subvencije najemnine, ostali so plačevali neprofitno najemnino v celoti. Kar 3741 socialnih upravičencev pa je stanovalo v najemnih stanovanjih z višjo, tržno najemnino in so zato dobivali v povprečju skoraj še enkrat višjo subvencijo. Po novem se jim bo subvencija približno prepolovila.
To postavlja občane v neenak položaj: Najemnik, ki sicer izpolnjuje pogoje za najem neprofitnega stanovanja, a teh stanovanj matična občina ne zagotavlja dovolj, bo prisiljen v tržni najem. Celotni znesek neprofitne najemnine bo moral pokriti sam, le tržni del bo subvencioniran. Drug najemnik s popolnoma enakimi dohodki, ki živi v občini z večjim posluhom za stanovanjsko politiko, pa bo dobil subvencionirano neprofitno najemnino. Razlika je očitna: strošek prvega bo kljub subvenciji nekaj evrov, strošek drugega pa morda samo nekaj deset centov na kvadratni meter.
Če bi ukinjeni del subvencije prenesli na državo, kot je bilo predlagano v pobudi za oceno ustavnosti, bi to pomenilo, da se dodatno breme reševanja stanovanjskih vprašanj prevali na državo – čeprav je po zakonu skrb za to naložena občini.
Skrite pomoči
Dobrih 16 milijonov evrov lani izplačanih subvencij pa daje le delno sliko »stanovanjskih pomoči«. Vedeti je treba, da lastniki javnih najemnih stanovanj z njihovim oddajanjem ustvarjajo izgubo, saj je najemnina administrativno določena in gledano z očmi investitorja in vzdrževalca, absolutno prenizka. Tako je razlika med tržno in neprofitno najemnino prikriti socialni transfer, ki bremeni lastnike javnih stanovanj. Po oceni iz nacionalnega stanovanjskega programa znaša med 17 in 25 milijoni evrov.
V okoli 12.000 neprofitnih stanovanjih pa živijo najemniki brez subvencij, ki plačujejo neprofitno najemnino. Po oceni sestavljalcev NSP bi mnogi lahko plačevali več (ker so se njihovi dohodki povečali, a jim je zakon ohranil pravico do neprofitnega stanovanja). Če drži predpostavka, da bi jih dve tretjini lahko plačevalo celo tržno najemnino, bi lastniki stanovanj z najemninami iztržili za 7 do 11 milijonov evrov na leto več, kar bi zadoščalo za prek 100 dodatnih dvosobnih stanovanj na leto.
Preberite tudi:
