Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija bo znova predlagala arbitražo o starih deviznih vlogah varčevalcev Nove Ljubljanske banke (NLB), je danes pred odborom DZ za zunanjo politiko v Ljubljani napovedal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Arbitražo o Nuklearki Krško (NEK) pa je Slovenija Hrvaški predlagala lani, a Zagreb takrat ni želel arbitraže, je v odgovoru na poslansko vprašanje predsednika odbora Jožefa Jerovška (SDS), ali je napočil čas, da Slovenija premisli o strategiji odnosov do Hrvaške, še dejal Rupel.
Ob tem je Rupel ponovil, da Slovenija pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško od arbitraže ne beži, vendar pa je hkrati tudi prepričan, da je za njihovo reševanje moč še enkrat uporabiti dvostranski način in izkoristiti čas, ko se Hrvaška približuje EU.
"Odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško bi se dalo rešiti v kontekstu članstva Slovenije v EU in možnega članstva Hrvaške v EU. Slovenija je za to, da utrdi zaupanje med državama, v njenem interesu pa je tudi, da Hrvaška čim prej doseže z Evropsko komisijo sporazum glede izvedbe Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS)," je še dejal vodja slovenske diplomacije.
Marca 1999 sta se takratna premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Zlatko Mateša, na Otočcu dogovorila, da bosta finančna ministra Slovenije in Hrvaške pripravila predlog vprašanj za Mednarodni denarni sklad (IMF), ki naj bi opravil "strokovno presojo dokumentacije v zvezi odprtimi vprašanji, povezanimi s podružnico LB v Zagrebu". Kot je pozneje pojasnil Drnovšek, so se dogovorili, da bodo vprašanje skušali reševati z IMF kot najvišjo mednarodno institucijo na tem področju, ki bi podala neobvezno mnenje o zadevi.
V skladu z dogovorom je slovenska vlada konec maja 1999 sprejela sklep, da v okviru t.i. goodwilla zaprosi IMF za strokovno presojo statusa zagrebške podružnice LB. Ministrstvo za finance je v sodelovanju z Banko Slovenije pripravilo vso potrebno dokumentacijo, ki jo je junija nato posredovalo IMF. Hrvaška pa svoje dokumentacije ni poslala IMF in tu se je zadeva ustavila.
Kot je Rupel še dejal pred člani OZP, je arbitražo o deviznih vlogah predlagal že v pismu hrvaški zunanji ministrici Kolindi Grabar-Kitarović. Slovenija je izpolnila vse svoje obljube glede dostavitve gradiva za takšno arbitražo pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF), Hrvaška pa tistega, kar je obljubila, ni uresničila, je še dejal.
Po mnenju ministra Rupla je tudi napočil čas, da se Slovenija in Hrvaška dogovorita, kaj bo z NEK. Hrvaška je dolžnica Sloveniji, kar zadeva varovanje jedrskih odpadkov, in mora prevzeti to odgovornost ali pa to odgovornost "finančno utelesiti", je pojasnil.
Na vprašanje poslanca Jožefa Horvata (NSi) o zaščiti nasipov na Muri in hrvaški gradnji mostu pri Hotizi je Rupel zagotovil, da bo predlagal, da se o tem na skorajšnjem sestanku pogovarjata državna sekretarja obeh držav Božo Cerar in Hido Biščević. Pristojna ministra obeh držav (ministra za okolje in prostor) pa bi se morala po njegovem mnenju dogovoriti za rešitve, ki bodo v korist ljudem na tem območju. "Sem optimist glede tega vprašanja," je dejal Rupel in poudaril, da odnosi med državama niso slabi, graditi pa je "potrebno na pozitivnih elementih".
