Arbitraža odrezala del solin

Arbitražna razsodba je površino krajinskega parka zmanjšala za 48,32 hektara. Soline ostajajo v Telekomu.

Objavljeno
13. februar 2018 20.48
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Sečovlje – Družba Soline Pridelava soli, d. o. o., do nadaljnjega ostaja del Skupine Telekom Slovenije, so nam v Telekomu odgovorili na vprašanje, ali se bo zgodila pred tremi leti od vlade obljubljena izločitev družbe, ki ima koncesijo za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline. Država zato hiti izvajati arbitražne odločbe, po katerih bi morala Slovenija prepustiti 48 hektarov krajinskega parka Hrvaški.

Območje krajinskega parka meri 750 hektarov, od tega 6,7 odstotka območja sega na južno stran reke Dragonja do vznožja polotoka Savudrija. Območje, ki naj bi po arbitražni razsodbi prišlo pod nadzor Hrvaške, je po besedah enega najboljših poznavalcev parka in njegovega dolgoletnega vodje dr. Andreja Sovinca, tako po habitatih kot po številu vrst eno najdragocenejših območij parka, saj je nedotaknjeno in edinstveno zatočišče za številna živa bitja – območje solin je pod okriljem ramsarske konvencije opredeljno kot mednarodno pomembno mokrišče in pod zaščito Nature 2000.

»Zakaj Slovenija tako hiti?«

Po arbitražni odločbi mora Slovenija prilagoditi mejo krajinskega parka. »Pripravljen je predlog spremembe uredbe o krajinskem parku, s katero se bo površina parka zmanjšala za 48,32 hektara. Pričakujemo, da bo Hrvaška na delu območja, ki po arbitražnem sporazumu ni več del parka, tudi v prihodnje izpolnjevala cilje varstva narave, saj je kot članica EU zavezana k uresničevanju direktive o ohranjanju prosto živečih ptic ter ohranjanju naravnih habitatov in živali, kot pogodbenica ramsarske konvencije pa k uresničevanju varstva mokrišč.«

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Proti takemu stališču odločno nastopa Joško Joras, ki zelo dobro pozna to območje: »Ne razumem, zakaj Slovenija tako hiti pri pripravi takšnih uredb. Arbitražna sodba bo postala veljavna, ko jo bosta obe podpisnici sprejeli in začeli uveljavljati. Vendar tega za zdaj ni videti. Sprejemanje takih aktov je zato protiustavno početje,« meni Joras.

Direktor Solin Klavdij Godnič pravi: »Do zdaj smo v družbi Soline tudi v tem delu opravljali naravovarstveni monitoring in skrbeli za spoštovanje reda v parku. Za obiskovalce se sicer ne bo spremenilo nič, saj dostop ostaja na desnem bregu Dragonje. Ministrstvo za okolje bo moralo vse mednarodne institucije obvestiti, da skrb za ta del zaščitenega območja pripada Hrvaški. Ta gnezditveni prostor je še vedno pod zaščito, bodo pa od zdaj v sosednji državi odločali, kako ga bodo upravljali.«

Mimogrede, pred leti je ena od hrvaških lovskih družin na tem ornitološkem rezervatu organizirala lov. Prav tako so Hrvati pred leti predstavili načrte, da bi na tem mestu gradili vodni park in celo delfinarij, vendar so od tega odstopili, ko so se v takšne projekte vmešale evropske naravovarstvene službe.

Kdaj drugačna organiziranost upravljavca?

»Dvomim, da bi bil letos upravljavec Sečoveljskih solin izločen iz Telekoma,« nam je o vladnih napovedih izločitve družbe Soline iz Telekoma odgovoril direktor Godnič. »Pogovarjajo se o različnih možnostih, vendar dokončne odločitve še ni bilo. Ena od možnosti je, da bi vlada poleg upravljanja parka prevzela tudi solinarstvo, saj je upravljanje parka tesno povezano s proizvodnjo soli. Za zdaj Soline ostajajo del Skupine Telekom. Družba ima zato sprejet poslovni načrt delovanja v Telekomu do izteka koncesijske pogodbe leta 2023,« pravi Godnič. Z ministrstva za okolje so odgovorili, da pogovori o tem vprašanju še niso končani, zato nam na vprašanje ne morejo odgovoriti. V SDH pa teh postopkov niso želeli komentirati.

Izločitev utonila v pozabo z namenom prodaje Telekoma

Glavni vzrok za izločitev Solin iz Telekoma je bila predpostavka, da bo vlada prodala Telekom. Ker so se aktivnosti o prodaji Telekoma povsem umirile, je v pozabo šla tudi obljuba o izločitvi Solin. Toda o drugačni organiziranosti upravljavca krajinskega parka so razmišljali tudi drugi pobudniki. Predvsem zato, ker vse druge državno pomembne krajinske parke v državi upravljajo javni zavodi, pri katerih ima glavno besedo država. Problem organiziranosti je povezan s problemom financiranja in križanja zasebnih (komercialnih) in javnih interesov. Država je Sečoveljske soline prepustila Mobitelu (Telekomu), ker je s tem računala na manjše proračunsko breme. V sedanjem načinu upravljanja parka je tudi nekaj pozitivnih vzvodov. Povezanost upravljavca parka s podjetjem sili gospodarja upravljavca v racionalno ravnanje in gospodarno razmišljanje, tudi trženje naravnih vrednot.

Soline so lani celo prvič od ustanovitve poslovale z majhnim dobičkom. Podjetje je ustvarilo 5,22 milijona evrov prihodkov, od tega več kot tri milijone s prodajo lastnih proizvodov (soli, slanice in fanga skoraj 1,5 milijona evrov), z Lepo Vido 305.000, vstopnicami 600.000 evrov, gradbenimi deli in vodnogospodarsko službo so ustvarili 1,4 milijona, od države pa prejeli zgolj 212.000 evrov. Država plačuje manj kot polovico od obljubljene koncesnine, zato pa je v osmih letih prispevala več milijonov evrov za sanacijo nasipov in kanalov.