Arbitri bodo upoštevali najbolj bistvene nacionalne interese obeh strani

Ljubljana - Čeprav sta na mizi dva načina reševanja mejnega spora, dvostranski in z arbitražo, večina poznavalcev, med njimi tudi predsednik države, meni, da je veliko bliže in bolj realen arbitražni kot dvostranski sporazum. Med poskusi reševanja spornih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško je bilo na mizi že več predlogov, v javnosti sta se omenjali še mediacija in odločitev na Mednarodnem sodišču v Haagu in Mednarodnem tribunalu za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu. Če bo obveljala arbitraža, potem je zdaj verjetno največja uganka, kakšna bo njena vsebina.

Odločitev, ki jo bo arbitraža prinesla, bo za Slovenijo in Hrvaško dokončna in bo imela torej enake pravne posledice kot sodba sodišča. Arbitražo bo sestavljalo več članov. Praviloma vsaka stranka, ki je z drugo v sporu, imenuje po enega arbitra (ponavadi so to državljani drugih držav), ta dva (arbitra) pa običajno imenujeta še tretjega - v konkretnem primeru bo arbitrov menda pet, po enega bosta imenovali tudi Slovenija in Hrvaška. Ker pri arbitraži veljajo zelo zavezujoča pravila, mora biti vprašanje, ki ga rešujejo arbitri, zelo natančno opredeljeno, enako velja tudi za postopek in procesna pravila. Arbitražni postopek praviloma traja dlje kot mediacija, po izkušnjah sodeč od dve do tri leta.

Kaj bo vsebina arbitražnega sporazuma, je trenutno verjetno največja neznanka, obenem pa tudi najpomembnejši del arbitraže - predmet odločanja. Poleg tega zadnjega pa mora arbitražni sporazum načeloma vsebovati še način dela arbitraže, lokacijo njenega dela, vire, ki jih bo uporabljala, roke, v katerih bo delo opravila ...

Od sklenitve arbitražnega sporazuma pa do dokončne določitve meje bo zagotovo preteklo najmanj leto dni, meni ustavni sodnik Ernest Petrič. Toda, ali ni tudi to precej hitro? »Obe strani si verjetno želita, da se stvar konča, Slovenija vendarle na začetek dela arbitraže veže svoje končno soglasje. Zato si bosta obe strani verjetno želeli, da se čim prej sprejme končni sklep,« je dejal Petrič. In kakšno odločitev lahko prinese arbitražni sporazum? Konkretne različice je trenutno nemogoče navesti, a Petrič pravi, da ne pozna skorajda nobene arbitraže ali odločitve, recimo, sodišča v Haagu, ko bi bila ena stran popolnoma navdušena, druga pa povsem razočarana, še manj pa takšne, da bi bili obe stranki navdušeni. »Običajno sta obe strani malce razočarani, pa hkrati po svoje zadovoljni. Verjetno bo tako tudi tokrat,« domneva Petrič in dodaja: »Če se človek vživi v položaj arbitrov, ki bodo odločali o tem vprašanju, bo njihovo vodilo vendarle upoštevanje najbolj bistvenih nacionalnih interesov ene in druge strani. Če jih damo na tehtnico, je za Slovenijo ravno teritorialni dostop do odprtega morja interes številka ena, medtem ko za Hrvaško to, da nam ga preprečuje, ne more biti interes številka ena.«

Iz sredinega Dela.