Arheologi razgalili delček zgodovine

Piran – Piranska občina je trdno odločena, da bo še pred poletjem prenovila majhen trg pred cerkvijo Marije Zdravja na Prešernovem nabrežju na piranski Punti. Arheologi so v minulih dneh odkrili zanimiv delček razvoja mesta, saj so našli ostaline, ki pričajo, kako se je mesto razvijalo v srednjem in novem veku na skrajnem koncu piranskega rta.

Arheologi Skupine Stik iz Ljubljane so v začetku decembra začeli sondirati celotno Punto. Po opravljenih sondažah sta se občinska uprava in konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije odločili, da bi bilo smiselno raziskati večji del trga, ki mu vodja arheoloških izkopavanj Rene Masaryk pravi Trg Marije Zdravja. »Občina želi, da to ne bi bilo več parkirišče, ampak javna površina. Ker ga hoče temeljiteje urediti, smo morali odkopati 340 kvadratnih metrov površine in odkrili smo približno tisto, kar smo po zgodovinskih virih pričakovali. Dobro ohranjene temelje in notranje tlake dveh hiš, ki sta stali še v začetku 20. stoletja, nato pa so ju porušili in naredili trg. Odkrili smo tudi srednjeveški zid, domnevno iz 13. stoletja. Lahko je tudi starejši, a če bi hoteli ugotoviti njegovo starost, bi morali nadaljevati kopanje. Poleg tega smo dokazali, da je bila Punta v 13. stoletju in tudi še kasneje precej ožja, saj smo odkrili, do kod je segalo morje in kje je bil dostop v obliki stopnišča do morja. Na tem delu je potekal tudi 1,2 metra debel zid iz predvidoma 16. do 18. stoletja. To je bilo obzidje, ki je varovalo ta del mesta bolj pred neurji kot pred vpadi sovražnikov,« je dejal Masaryk, ki pravi, da kakšnih posebnih najdb niso odkrili; razen nekaj novcev iz prejšnjih dveh stoletij in nekaj razbite srednjeveške keramike, ki so jo Pirančani odmetavali v morje. Po njegovem bodo imeli arhitekti in konservatorji več možnosti predstavitve arheoloških ostalin, pri čemer odsvetuje, da bi jih pokrili s steklom, saj bi ga kmalu prerasle alge in plesen.

Še dve sondiranji

Na včerajšnjem sestanku arheologov, predstavnikov občine in konservatorjev so se dogovorili, da arheologi opravijo še dve arheološki sondiranji, eno pri cerkvici, drugo pri najstarejšem zidu, in pojasnijo nekatere neznanke. Prvi pisni viri o poselitvi Pirana segajo v 6. stoletje našega štetja, vendar so arheologi dokazali tudi antično in prazgodovinsko poselitev. Medtem ko Masaryk dopušča možnost, da je bila stara cerkvica v preteklosti postavljena na trgu, je piranski župnik Zorko Bajc povedal drugače, da so prvotno cerkev sv. Klemna zgradili na Punti leta 1274, leta 1490 so jo temeljito obnovili in jo leta 1632 po veliki kugi preimenovali v Marijo Zdravja. Nazadnje so jo temeljito predelali leta 1778. Zdaj je cerkvica v razsulu, župnik pa napoveduje obnovo stropa in njeno ponovno odprtje za javnost do velike noči.

V občinski upravi nam je Karmen Pines pojasnila, da po opravljenih dodatnih arheoloških raziskavah do sredine februarja pričakujejo poročilo arheologov in kmalu zatem konservatorske smernice Restavratorskega centra Ljubljana, predvidoma marca pa naj bi imeli že prve idejne zasnove, ki naj bi jih izdelal arhitekturni Studio Pirss. Tedaj bo predvidoma tudi jasno, katere dele arheologije bi lahko prezentirali in kakšno podobo bi lahko imel novi trg. Urejati bi ga morali začeti najpozneje aprila, če bi dela hoteli končati do poletja, ko v Piranu velja prepoved gradbenih del. Po zagotovilu Pinesove so vsi sodelujoči obljubili, da bodo svoje delo opravili v nekaj tednih, zato obstajajo realne možnosti za uresničitev po časovnem načrtu. Denar je v občinskem proračunu že predviden, vendar ne gre za fiksno postavko. Ker ne poznajo končne arhitektonske rešitve, še ne morejo oceniti naložbe. Ker bodo morali pridobiti tudi gradbeno dovoljenje, je Pirančanov in predvsem prebivalcev Prešernovega nabrežja strah, da bo Punta to poletje – gradbišče. Toda intervencijska in dostopna cesta okoli Punte mora ostati.