Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je v zadnjih izdihljajih potrdila upravni odbor agencije za raziskovalno dejavnost, ta pa je na prvi seji spremenil statut. »Spremembi sta škodljivi, lahko celo zlonamerni,« so raziskovalci zapisali v pozivu. Zakaj? Odgovore smo iskali z dr. Uršo Opara Krašovec, prvopodpisano pod poziv.
Vlada v odhodu je pred 14 dnevi potrdila novi upravni odbor javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Predsednik je ponovno postal Rado Bohinc. Spada to v tekoče posle vlade?
Postavitev nove znanstvene oblasti – članov upravnega odbora ARRS, ki izbirajo direktorja – po mojem mnenju ne spada med tekoče posle. Članom je mandat potekel 11. junija, in če so s potrditvijo novega upravnega odbora čakali do 17. julija, ne vidim upravičenega razloga, zakaj te možnosti niso prepustili novi vladi in izbrali v. d. direktorja, kot jim to dopušča statut.
Rado Bohinc je dobil drugi mandat, obstaja možnost, da bo tretjega dobil sedanji direktor Franci Demšar.
Število mandatov članov upravnega odbora in direktorja agencije po statutu ni omejeno, v nasprotju z mandatom znanstvenega sveta. Po mojem bi se posamezniku lahko drugi mandat podelil samo, ko se opravi analiza njegovega dela. Ta je še toliko bolj nujna, ker je bilo dosedanje vodstvo ARRS izpostavljeno številnim kritikam – OECD, evropske znanstvene fundacije in slovenskih znanstvenikov. Poleg tega bi sedanji direktor dr. Franci Demšar moral pred morebitnim začetkom tretjega mandata pojasniti, kako je na primorski univerzi pridobil trajni naziv znanstvenega svetnika, čeprav ni izpolnjeval minimalnih kriterijev za izvolitev v ta naziv.
Novi upravni odbor je na prvi seji spremenil statut v dveh točkah, ki se dotikata imenovanja direktorja: s 60 na 30 dni so skrajšali rok objave javnega natečaja za imenovanje direktorja in s 15 na osem dni rok za prijavo na ta natečaj. To verjetno niso vprašanja, ki bi na ARRS zahtevala najhitrejšo reakcijo?
Sporno je, da zakon dopušča organu, da sam spremeni statut. Po zakonu mora športno društvo za spremembo statuta sklicati skupščino, po drugi strani pa lahko uprava agencije, ki razporeja večino javnih sredstev, namenjenih raziskovalni dejavnosti – govorimo o okoli 170 milijonih evrov –, sama spremeni statut. Pravnoformalno bi vodstvo lahko zapisalo, da ima upravni odbor trajen mandat in da mora imeti direktor inicialke F. D.
Očitno se jim zelo mudi?
Veliko je takih, ki so na položajih in hitijo, da si ohranijo stolčke. Pri novi vladi bodo, upam, spremembe sistemske in na podlagi analiz. Čeprav oblastniki, ki obvladujejo razporejanje javnega denar za znanost, ne glede na politično barvo običajno pri menjavi vlade stopijo skupaj. Gre za starejše barone, ki se z mladimi, poslušnimi pristopniki krepijo. Ta mreža je zelo utrjena, je sistemski problem.
Če se vrnem na spremembe statuta. Vsako krajšanje časa za prijavo na razpis kaže na sum, da gre za prirejen razpis. Še posebej, ker je upravni odbor na isti seji sprejel ostrejša merila za izbor direktorja: zahtevajo več dokazil, na primer o poznavanju delovanja institucij in pravnega reda Evropske unije s področja dela. To dokazilo mora posameznik dobiti v osmih dneh.
Takšna dokazila ima Demšar?
Verjetno. Nove zahteve in merila za izbor praktično zahtevajo človeka, ki je to delo že opravljal, četudi slabo, izključujejo pa morebitne kandidate in kandidatke z novimi idejami, ki bi lahko kaj spremenili.
Na agenciji tako zmaguje težnja po ohranitvi statusa quo?
Bojimo se, da nujnih sprememb, na katere opozarjamo mi in celo svet, ne bo.
Kaj je ključna sprememba, ki jo potrebuje ARRS?
Potrebuje spremembo meril za izbor mentorjev in projektov. Izbor mentorjev imenujem računalniški izbor, ko je vse avtomatizirano, človeka se ocenjuje večinoma po bibliometriji. Svetovna znanstvena skupnost in tudi evropska znanstvena fundacija to kritizirata, splošno stališče je, da je bibliometrija lahko le dodatni kriterij pri ocenjevanju, ne pa ključni. In nikakor ne edini, kot je to pri izboru mentorjev.
Še huje je, da se izbira mentorja in ne izstopajočih študentov. Kot pravi prof. dr. Tom Turk, izbira se trenerje in ne športnikov. Tako kot bi na primer izbrali vrhunskega plavalnega trenerja, ki bi nato izbiral med Tino Maze in Primožem Kozmusom.
Pri temeljnih projektih imamo dvostopenjski izbor, ki pozna tako imenovane izbrance, česar v Evropi ni. Pri teh projektih agencija v prvi fazi povabi nekatere znanstvenike, da oddajo vlogo le z naslovom projekta. Ostali napišejo osnutek. Ti so uspešni le v 10 do 20 odstotkih, medtem ko ostali že vnaprej odpadejo. V prvem krogu se s tem odstrani veliko vlog, ki bi lahko bile konkurenčne izbrancem. Zgodi se, da gre v drugi krog na določenem področju le projekt izbranca. Med temi izbranci najdemo ljudi, ki jih celo preiskuje nacionalni preiskovalni urad.
Na primer?
Iz rezultatov je razvidno, da je bila povabljena in skoraj brez konkurence izbrana prof. dr. Dušanka Janežič. Ker imena izbrancev niso objavljena, lahko za ostale le domnevamo. So pa bila posamezna področja znotraj vede umetno ustvarjena. Na primer računalniško intenzivne metode in aplikacije so področje, ki je le ozka veja matematike, a je ločeno od nje. S tem so posameznikom zagotovljena sredstva skoraj brez konkurence.
Na absurdnost ocenjevanja kaže tudi sledeči primer: mlada znanstvenica dr. Nedjeljka Žagar je kot edina Slovenka dobila projekt evropskega znanstvenega sveta (poleg prof. dr. Dragana Mihajlovića kot starejšega znanstvenika), kjer je izjemno majhna verjetnost, da si izbran, medtem ko pri ARRS ne izpolnjuje niti minimalnih kriterijev za prijavo na razpis. S tem, da imamo v našem krovnem dokumentu, kot je strategija RISS 2011–2020, zapisano, da bo odličnost ocenjevana prav po vzoru evropskega znanstvenega sveta.
Očetje tega sistema so ljudje, ki so agencijo vodili zdaj in jo bodo očitno tudi v prihodnje?
Ta sistem s poudarjeno bibliometrijo in izbranci lahko zagotovo pripišemo njim in je svetovni unikum. Ta sistem sili raziskovalce v neetično napihovanje števila objav in neetično citiranje. Sistema ne izkoriščajo vsi, saj naj bi v osnovi imeli raziskovalci visoko razvito integriteto.
Prav tako je zelo manipulativen kriterij, pri katerem se ocenjuje finančna sredstva, ki jih posameznik dobi zunaj ARRS. Ta kriterij prinaša deset od skupno 27 točk. Včasih je res vprašljivo, od kod ta denar, nekatere skupine so imele zadnjih pet let 10 milijonov priliva.
Toda povezava z gospodarstvom mora obstajati?
Seveda, lahko pa gre le za pretakanje denarja, kar ARRS nagradi.
Na kaj je tujina še opozarjala?
Na nedopustnost izbrancev je evropska znanstvena fundacija opozorila že leta 2011, a se od takrat ni zgodilo nič. V evropskih priporočilih piše, da bi morala ARRS upoštevati mnenje raziskovalcev.
Se je na zadnji apel, ki ste ga poslali, kdo odzval?
Agencija ARRS le prek medijev, in sicer z zavajajočim odgovorom, kot da možnosti v. d. direktorja ni. Kabinet ministra Pikala pa s tipičnim odgovorom, da je upravni odbor avtonomen in da ni v njihovi pristojnosti, da predlaga umik spornih sprememb. To pravnoformalno žal verjetno drži.
Ampak, če je edina pristojnost vlade imenovanje članov upravnega odbora na vsakih pet let, bi še toliko bolj pričakovali izbor na podlagi poglobljene analize dela. Te naloge ministrstvo ni opravilo, ampak se vede, kot da agencija ne bi razporejala javnih sredstev. Iz agencije se ni odzval nihče, prav tako ne mag. Alenka Bratušek in stranka SMC.
Sta vas pri prejšnjih kritikah kdaj na pogovor povabila ali Bohinc ali Demšar?
Ne. Ne mene osebno in, kolikor mi je znano, tudi mojih kolegov ne.
