Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so še pred kratkim trdili, da za preiskavo zagorskih malčkov v Kotredežu zaradi izpostavljenosti arzenu nimajo ne denarja ne strokovnjakov, so v nekaj dneh po tem, ko smo na to opozorili v Delu, našli oboje.
Zujf, ki so ga navajali kot vzrok, da raziskave ne morejo opraviti, ni več ovira, prvi korak do preiskave zagorskih malčkov napovedujejo v teh dneh. Še več, Ivan Eržen, direktor inštituta s 400 zaposlenimi, je napovedal, da bodo raziskavo o arzenu razširili na vso državo in v ta namen dodatno zaposlil strokovnjake, če jim bo uspelo dobiti evropska sredstva. V primeru Kotredeža morajo najprej pridobiti soglasje medicinskoetične komisije, pravi Ivan Eržen, zdravnik epidemiolog.
V Zagorju bo preiskava tokrat osredotočena na triletnike, torej otroke, ki so se rodili v »alarmantnem« letu 2012. Takrat je raziskava tal na petkilometrskem območju ob Kotredeščici zaradi visokih vsebnosti rakotvornega arzena povzročila veliko razburjenja: na šestih lokacijah so vsebnosti arzena dosegale ali presegale mejno imisijsko vrednost, na 20 opozorilno in na 17 lokacijah kritično imisijsko vrednost. V teh primerih je stroka krajanom odsvetovala gojenje užitnih rastlin na vrtovih in drugih kmetijskih površinah.
»Zadeva ni akutna«
Po mnenju strokovnjakinje NIJZ Lucije Perharič bo treba za natančnejšo oceno tveganja izmeriti arzen v urinu vseh zagorskih triletnikov, ki pridejo na sistematski pregled, pa tudi v urinu nosečnic ob prvem obisku zdravnika in ob porodu.
»Ker je ljudi malo, begavih spremenljivk pa precej (starost, prehranske navade, poklic, kajenje, čas odvzema vzorcev, izpostavljenost arzenu iz drugih virov, na primer iz sredstev za zaščito lesa, premoga ...), je smiselno imeti čim večji nabor preiskovancev, da bo mogoča kolikor toliko zanesljiva statistična obdelava. V Sloveniji imamo pogosto problem, ker operiramo z majhnimi vzorci, zaradi česar ne dosegamo zadostne statistične moči, kar včasih meče senco dvoma na rezultate,« pravi Perharičeva.
Na podlagi laboratorijskih analiz vode na območju Kotredeščice in glede na dosedanje ugotovitve Ivan Eržen meni, da zadeva ni akutna, zato ne pričakuje večjih odstopanj oziroma vplivov na zdravje ljudi.