Tiskane izdaje
Maribor – Avstrijske škofije Krka, Salzburg in Gradec so se vključile v reševanje finančno nasedle Nadškofije Maribor. Gospodarski direktor graške škofije Herbert Beiglböck je za Delo povedal, da so pogajanja z bankami o zunajsodni poravnavi trenutno v intenzivni in ključni fazi.
Škofije v Gradcu, Salzburgu in Krki na Koroškem so že ustanovile poseben sklad, s katerim bodo kupile »posamezne zgradbe, ki bodo tudi v prihodnje v Mariboru omogočile duhovno oskrbo«, so zapisali v posebni izjavi graške škofije. V intervjuju za avstrijski ORF, ki ga je jeseni objavila revija Mladina, je Beiglböck povedal tudi nekaj ključnih številk. Njihov skrbni pregled je pokazal, da ima mariborska nadškofija za približno 70 milijonov evrov dolgov, premoženja pa je okrog 30 milijonov evrov.
Po besedah Beiglböcka nameravajo v poravnavah z bankami odkupiti posamezne objekte, »nepremičnino ali dve, ki sta nujno potrebni za obstoj mariborske nadškofije«. Med njimi bo gotovo sedež nadškofije, morda pa tudi Alojzijeva cerkev oziroma kakšna stavba v bližini škofijskega sedeža. Za to so pripravljeni plačati »manj kot pet milijonov evrov«.
Sporna patronatska izjava
Rezultati pogajanj bodo menda opazni kmalu, morda že konec poletja, čeprav vse banke niso enako kooperativne. V sporu med nadškofijo in banko Raiffeisen bo zadnjo besedo imelo sodišče, ki bo odločilo, ali je nadškofija zavezana vrniti 7,6-milijonski dolg propadlega Gospodarstva Rast. Predsednik uprave banke Raiffeisen Gvido Jemenšek je pojasnil, da je Gospodarstvo Rast pri banki najelo posojilo za nakup delnic cerkvenega Zvona 1, banka pa je posojilo zavarovala s temi istimi delnicami. Takšno zavarovanje je bilo na začetku ustrezno, saj je bila vrednost delnic višja od posojila, je povedal Jemenšek.
Ko cerkvena družba ni bila več sposobna vračati posojila, sta ekonom nadškofije Mirko Krašovec in član uprave Gospodarstva Rast Dušan Zazijal banki ponudila in podpisala (namesto takratnih zastopnikov nadškofije, nadškofov Franca Krambergerja in Antona Stresa) patronatsko izjavo nadškofije, s katero se je ta zavezala, da si bo prizadevala za vračilo posojila.
Ali bo morala nadškofija namesto Gospodarstva Rast vrniti kredit, bo sodišče odločilo v enem mesecu. Pravni zastopnik nadškofije, odvetnik Matej Pirih, sicer meni, da je šlo v tem primeru le za moralni akt, pa tudi takratna zastopnika nadškofije, nadškofa Franc Kramberger in Anton Stres, sta po neuradnih podatkih baje izjavila, da jima je bilo predstavljeno, da patronatska izjava za nadškofijo nima pravnih posledic. A šef banke Raiffeisen Gvido Jemenšek zadevo vidi drugače: »Ko smo dobili patronatsko izjavo, smo menili, da bo kredit odplačan.«
Abanka za pogajanja
Z enostransko podpisano patronatsko izjavo se po neuradnih podatkih niso opekli le pri Raiffeisnu. Primerov je menda več, a so nekatere druge banke pokazale več pripravljenosti za izvensodno rešitev spora. Abanka in nadškofija sta, denimo, pravdanje o petmilijonskem znesku zaenkrat sporazumno odgodili. Razlog so pogajanja, v katera so se vključili tudi predstavniki graške škofije.
Upnice mariborske nadškofije so zlasti številne banke, ki si želijo dolgove poplačati s prodajo cerkvenega premoženja. Vendar kupcev ni. Banki UniCredit, ki ji nadškofija dolguje 12,3 milijona evrov, denimo, na dražbi ni uspelo prodati ne orglarske delavnice ne samostana Studenice, medtem ko se banka Raiffeissen zaradi 7,6 milijonskega dolga s prodajo 14 stanovanj (spremenjena so v pisarne) v centru Maribora muči že od lanskega septembra.
