Avstrijci za vetrnice na Peci, pri nas previdni

Načrt za osem vetrnih turbin. Na slovenski strani predvsem strah pred onesnaženjem podtalnice.

Objavljeno
23. november 2011 18.02
Posodobljeno
24. november 2011 05.00
Ivan Praprotnik, Slovenj Gradec
Ivan Praprotnik, Slovenj Gradec

Koroška – Družba Alpswind iz Celovca namerava na Peci zgraditi ekoenergetski park z osmimi vetrnimi turbinami. Avstrijsko javno mnenje je projektu v glavnem naklonjeno, na slovenski strani pa se bojijo, da bi vetrnice posredno lahko ogrozile vodne vire.

Načrt za gradnjo vetrnih turbin na Peci je star dve leti, v celovški družbi Alpswind pa so ga izdelali tako, da je pripravljen za končno odločitev, ali se ga uresniči ali opusti. Zadnjo besedo o tem bo na podlagi strokovnih, predvsem okoljskih in naravovarstvenih kriterijev, imela koroška deželna vlada. Walter Prutej, eden od avtorjev ekoenergetskega parka na Peci, je načrt v Suhi predstavil županom delovne skupnosti Dežela pod Peco
Petzenland, v kateri so Črna, Mežica, Prevalje, Ravne in Dravograd s slovenske ter Bistrica, Globasnica, Pliberk in Suha z avstrijske.

Prutej je kljub temu prepričan, da pri dokončni odobritvi gradnje ne bo potrebno še čezmejno okoljsko soglasje. Mojca Bedjanič iz mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave je povedala, da je septembra okoljsko ministrstvo od Avstrije zahtevalo postopek celovite čezmejne presoje vpliva vetrnic na slovenske vodne vire, čeprav se projektanti ekoenergetskega parka sklicujejo na avstrijske izvedence (dr. Pölzl), ki pravijo, da vetrnice ne bodo ogrozile vodnih virov.

Čeprav načrt upošteva dosežke najnovejše tehnologije – osemdeset metrov visoki stebri bodo leseni, prav tako kot vetrnice – ima kar nekaj nasprotnikov. Na avstrijski strani so to predvsem planinci in posamezniki, ki jih je strah za usodo vodnih virov, na naši pa je dvomov o neoporečnosti vetrnih elektrarn na Peci več. Župan Mežice Dušan Krebel je povedal, da na južni strani Pece nimajo namena onemogočati projekta, da pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen čezmejni okoljski vpliv bi imel.

Skrb za vodne vire je povezana predvsem z oljem, ki ga uporabljajo za vrtenje vetrnic. Dušan Dretnik iz Mežice, ki je v Suhi zastopal PZS, je opozoril, da bi liter izlitega olja lahko onesnažil milijon litrov vode v notranjosti Pece.

Nasprotno župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik pravi, da so vetrne elektrarne na Peci malenkostna nevarnost v primerjavi z osemdeset kilometrov oddaljeno krško jedrsko elektrarno (JEK) ali bližnjim Šoštanjem, kjer nastaja šesti blok termoelektrarne. Po njegovem bi o čezmejnih okoljskih presojah morali govoriti tudi takrat, ko so domnevno sporni energetski objekti nastajali v Sloveniji.

Vetrnicam nasprotujejo tudi v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, saj so prepriččani, da bi vetrnice imele prekomeren vpliv na območje Nature na slovenski strani Pece, ki je pomembno zaradi varstva več živalskih vrst, med njimi planinskega orla, ruševca in belke.

V EU so energetski trendi usmerjeni predvsem v gradnjo naprav, ki za proizvodnjo elektrike uporabljajo plin, veter, fotovoltaiko in druge obnovljive vire. V letih od 2000 do 2010 so zgradili plinske elektrane s skupno zmogljivostjo 118.000 megavatov in vetrne z zmogljivostjo 75.000 megawatov energije. Največ energije iz vetrnih elektrarn pridobijo v Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji in Veliki Britaniji. V Avstriji 700 vetrnih elektrarn zdaj na leto proizvede več kot 1000 megavatov elektrike.