Avtobusi v remizah, vozniki na čakanju

Ob popolni ustavitvi javnega potniškega prometa, tako na tirih kot na cestah, je večina avtobusov ostala v garažah, vozniki pa so doma in čakajo na delo. V obeh največjih avtobusnih prevozniških podjetjih – v skupini Arriva Slovenija in v družbi Nomago – so pojasnili, da delajo le tiste službe, ki so nujne za delovanje podjetij. V Nomagu pravijo, da je za napovedi glede poslovanja še prezgodaj, saj bo to odvisno predvsem od tega, kako dolgo bodo trajali izredni ukrepi. Po drugi strani pa mali avtobusni prevozniki ocenjujejo, da se sezona avtobusnih prevozov ne bo začela po koncu epidemije, ampak šele prihodnje leto.

»Vrednost turističnih avtobusov je zelo visoka, vsa ta vozila pa so na posojila in lizinge. Glede na razmere in napovedi se bojimo, da z ukrepi države zgolj za tri mesece ne bomo preživeli,« opozarja Peter Mirt, predsednik odbora avtobusnih prevoznikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Mali avtobusni prevozniki ocenjujejo, da je spomladanska sezona šolskih prevozov in ekskurzij, ki so vir velikega dela njihovih prihodkov, zanje že končana.

Po ocenah malih avtobusnih prevoznikov bodo julija in avgusta delali nekje v dvepetinskem obsegu, saj bo dela precej manj. Mnogi so namreč odvisni od prevozov tujih turistov po Sloveniji in tujini, ki jih letos ne bo. Avtobusni prevozniki so v resnici prvi občutili posledice koronavirusa, saj so odpadle ture azijskih in evropskih turistov po vsej Evropi. Poleg turističnih prevozov so bili odpovedani tudi vsi prevozi na sejme, festivale, šolski prevozi in celotni javni potniški promet.

Samo nujne vožnje

Ustavitev javnega potniškega prometa velja za vse linije javnega potniškega prometa, vključno z medkrajevnimi, mestnimi, občasnimi in delavskimi prevozi. V celoti so bile ustavljene tudi mednarodne linije in turistična dejavnost. V Nomagu poudarjajo, da je njihovim agentom še pravočasno uspelo v domovino prepeljati potnike, ki so bodisi obtičali v tujini bodisi niso mogli domov. Na cestah so trenutno le avtobusi na nujnih vožnjah, ki jih mora odobriti vlada. Tako so v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve v Slovenijo prepeljali več državljanov iz Prage, Dunaja, Münchna in Bratislave ter potnike, ki so prileteli na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.



V Nomagu so sprejeli številne ukrepe, ki so namenjeni predvsem zagotavljanju kar največ delovnih mest po koncu krize, trenutno pa je na delovnem mestu tudi del njihove vzdrževalne ekipe, ki vzdržuje vozni park za čas po reaktivaciji javnega potniškega prometa in izredne vožnje.

Sprejete hitre linije

Hitre linije, ki so jih uvedli sredi minulega leta, so se po navedbah Nomaga izkazale za pravilno odločitev, saj so jih potniki dobro sprejeli. Prvi rezultati so bili zelo spodbudni in na nekaterih linijah celo nekoliko nad prvotnimi pričakovanji. Potniki sicer potrebujejo približno leto dni, da novo linijo popolnoma vključijo v svojo dnevno mobilnost.



Za razvoj mobilnosti v Sloveniji, razbremenitev cestne infrastrukture in povečanje priljubljenosti javnega potniškega prometa, bi po analizah, ki so jih naredili v Nomagu, koristilo, če bi s hitrimi linijami povezali tudi nekatera druga slovenska mesta, kjer opažajo večje dnevne migracije potnikov. Med takšnimi povezavami navajajo Krško–Novo mesto, Celje–Slovenske Konjice, Celje–Maribor, Tolmin–Nova Gorica in Koper–Nova Gorica. Glede na povpraševanje potnikov bi bili verjetno dobro sprejeti tudi liniji Kočevje–Ljubljana in Krško–Ljubljana, v času največjih prometnih konic pa bi bilo morda smiselno dodati še kakšno dodatno hitro linijo z minimalnim številom postankov, saj bi tako zajeli tudi potnike iz nekaterih manjših mest.



Vse to bi kazalo vključiti v nove koncesijske pogodbe. Na ministrstvu za infrastrukturo načrtujejo, da bi razpis za podelitev novih koncesij objavili jeseni, do prihodnjega poletja pa bi nato izbrali nove koncesionarje. Če v postopku ne bo pritožb, ki lahko načrtovano časovnico precej zamaknejo, seveda. Priprave na nov razpis za podelitev koncesij potekajo kljub kriznim razmeram; določene stvari je sicer mogoče delati tudi od doma, težje pa je sodelovati s strokovnjaki s področja prometa, financ, prava in informatike, ki ministrstvu pri tem pomagajo oziroma mu še bodo pomagali. Nekaj se da narediti s tehnologijo, včasih pa se je vendarle treba tudi fizično sestati in pogovoriti na sestanku, kar trenutno seveda ni mogoče, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.