Razburjenje, ki je doseglo vrh z omenjenim sporočilom, je posledica dveh člankov, v katerih so na omenjenem spletnem portalu opozorili, da se je Makovec že zahvaljeval ljudem, ki so mu čestitali za imenovanje za veleposlanika na Hrvaškem, čeprav uradni postopek še ni (bil) končan. Bi takšna raven komunikacije v EU pomenila, da so prizadevanja za prevzem veleposlaniškega mesta končana, smo vprašali nekdanjega zunanjega ministra in diplomata Iva Vajgla. »Najbolj okusna takšna komunikacija ni, je pa tudi povsem skregana z etiko javnega funkcionarja, ne glede na to, za katero mesto gre. Še toliko bolj pa bi pričakovali določeno stopnjo vljudnosti pri diplomatu. Če bi živeli v državi, v kateri veljajo splošna etična načela, bi veljalo temeljito premisliti, ali gre za dopusten način komuniciranja,« je dejal Vajgl.
Marko Makovec se na naša vprašanja ni odzval, z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) pa so nam sporočili, da so od njega zahtevali pojasnilo. Sporočeno je bilo, da je šlo »za osebni pogovor prek spletnih komunikacijskih omrežij in da je uslužbenec MZZ napisal neprimerno izjavo, za katero se je nekaj minut kasneje prejemniku opravičil«. Vljudna in dostojna komunikacija je naloga diplomatov, tako v službenem kot zasebnem življenju, zato je delodajalec na neprimerno izjavo Makovca tudi opozoril. »S tem je zadeva za ministrstvo končana,« so sporočili z MZZ.
26
konzularnih predstavništev bo letos dobilo novega vodjo
konzularnih predstavništev bo letos dobilo novega vodjo
Dvomi o razpisu niso novi
V okviru letošnje rotacije vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev se obetajo spremembe 26 vodij, od tega 17 bilateralnih predstavnikov, štirih vodij pri mednarodnih organizacijah, zamenjali bodo tri generalne konzule ter po enega vodjo urada in letečega veleposlanika. Največ zanimanja javnosti je deležen razpis za veleposlanika v Zagrebu, izbira primernega kandidata za to mesto je namreč pomembna zaradi aktualnih odnosov med državama. Gre za strateško mesto, za katerega pa je bil razpis ponovljen. Že ob propadu prvega so se pojavila ugibanja, ali se veleposlaništvo v Zagrebu morebiti hrani za koga, ki je izbran »vnaprej«, saj je kar nekaj prijavljenih izpolnjevalo pogoje. Pri tem je bil omenjen prav Marko Makovec, nekdanji svetovalec za zunanje zadeve v uradu predsednika države Boruta Pahorja, ki pa ob prvem razpisu ni izpolnjeval pogojev, saj v tujini ni služboval tri leta.
Makovec je Pahorjev urad zapustil pred volitvami 2017 in odšel na slovensko stalno predstavništvo pri Evropski uniji. Postopki imenovanja vodij diplomatsko-konzularnih predstavnikov so tajni, nihče jih uradno ne komentira, zato je poznavalce v minulih dneh toliko bolj presenetilo Makovčevo javno zahvaljevanje na družbenem omrežju facebook.
Njegovo kandidaturo naj bi močno podpiral tudi predsednik Pahor. V njegovem uradu poudarjajo, da skladno z običajno diplomatsko prakso postopkov imenovanja veleposlanikov ne morejo komentirati, saj bi bilo to v nasprotju z mednarodnopravnim običajem zaupnosti postopka. »Po zakonu o zunanjih zadevah predlog za postavitev veleposlanika pripravi minister za zunanje zadeve. Vlada nato določi predlog za postavitev veleposlanika po posvetovanju s predsednikom republike. MZZ po predstavitvi kandidata v parlamentu na pristojnem odboru za zunanjo politiko, ki o predstavitvi poda mnenje, državo sprejemnico zaprosi za agrema. Po prejemu agremaja vlada pošlje predlog za postavitev predsedniku republike. Predsednik republike nato z ukazom, ki je objavljen v uradnem listu, postavi veleposlanika. Predsednik republike novoimenovanemu veleposlaniku izda poverilna pisma,« so zapisal v uradu Boruta Pahorja, ki bi si z Makovcem v Zagrebu seveda zagotovil določen vpliv.