Avtohtonost in vsebina vina sta prednost modre frankinje

Krško – V vinski kleti Krško so prvo vrhunsko modro frankinjo pridelali leta 1983, prejšnji teden so na ocenjevanju pred današnjim 7. festivalom modre frankinje v Sevnici dobili prvaka. Kljub temu so sortna vina iz najkakovostnejšega rdečega grozdja JV Slovenije obrobni proizvod zadruge. A cilji z avtohtono slovensko trto, ki ugled pridobiva počasi, so veliko višji, pravi direktor kleti Janez Živič.

Na ocenjevanju ste med 91 vini letnika 2016 in starejšimi oziroma barikiranimi vini dosegli najvišji oceni; modra frankinja 2015 premium je dosegla oceno 18,18, vino 2011 prestige pa 18,16. Kakšna je vloga frankinje v vaši kleti?

Osnovna surovina naše kleti je žametna črnina za cviček. V cvičku je tudi modra frankinja, ki je po prevzemu pri nas druga najbolj zastopana sorta. Na leto je pridelamo tudi 400.000 litrov. Dolenjski del frankinje z drugimi vini združujemo v tipizaciji cvička, štajerski del iz večinoma naših vinogradov na Sremiču pa prodamo kot sortno vino – od 10.000 do 15.000 steklenic na leto. Zemljišče v bizeljsko-sremiškem okolišu je osnova, ki daje modri frankinji prednost oziroma bistveno več zdravilnih antocianov.

Količine sortnega vina ostajajo majhne, čeprav je sevniški občinski Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) pred leti neformalno povezal proizvajalce od Bele krajine do Prekmurja in jih vključil v promocijske aktivnosti, med katerimi ima osrednjo vlogo ravno sevniški festival. Promocija cvička je bistveno hitreje ponudila tržne rezultate?

Cviček je bil paradni konj vinarstva na Dolenjskem, vse aktivnosti so bile povezane s tem vinom. V dobrem desetletju je bilo zasajenih precej novih vinogradov modre frankinje, tudi zato ker smo imeli dobre odkupne cene in smo s to sorto izboljšali kakovost cvička. Opažamo pa, da je grozdja občasno preveč, in iščemo možnosti, kako priti na trg z drugimi vini. V zadnjih dveh letih je ta želja pri pridelovalcih veliko izrazitejša, kar pa je še vedno premalo. Pričakujemo pomoč ministrstva in drugih institucij. Letos smo skupaj s KŠTM oddali vlogo za pridobitev evropskih sredstev za nadgradnjo dosedanjega dela. Razmišljamo o formalni obliki združevanja pridelovalcev, skupnem trženju, določitvi tehnologije pridelave s ciljem doseči uniformiranost vina in opredelitvi najboljših leg za pridelavo modre frankinje, kar bi nam omogočilo pridelavo najboljšega vina. Pravzaprav smo na začetku poti.

V KŠTM že leta pričakujejo, da ključno vlogo prevzamete vinarji?

Mi smo si konkurenti, a to razmišljanje je treba prerasti. Razen pri cvičku te izkušnje nismo imeli. KŠTM je kot nosilec aktivnosti nevtralen, ni pridelovalec vina in mu vinarji lahko zaupajo. Radi bi povezali glavne igralce, velike in male kleti, ki bi imele možnost uporabe prepoznavnega skupnega znaka. Na trgovskih policah ni prostora za 30 različnih frankinj. Zato bi frankinje morali spraviti pod skupno zaščitno znamko in jih skupaj tržiti. Določiti moramo pogoje za članstvo v združenju in prednosti za člane, da bodo kleti za skupne aktivnosti pripravljene prispevali lasten denar.

Na roko vam gre lanska ugotovitev nemškega trsničarskega inštituta iz Geilweilerhofa, da je modra frankinja avtohtona slovenska sorta?

Tega se niti mi nismo upali trditi. Ves čas se je govorilo, da so domovine trte Avstrija, Madžarska, Slovenija in Hrvaška. Nemci so ugotovili, da je modra frankinja križanec med debelo belino in malo modrino, ki je bila prisotna le na območju slovenske Štajerske.

Iz frankinje je mogoče pridelati skoraj vse vrste vin, tudi bela. Kakšna je frankinja prihodnosti, ki bi prepričala širšo množico kupcev?

Šolski primer je naš prvak, ki je predstavnik lahkih frankinj. Še zmeraj je sveža, čeprav je letnik 2015, je klasična, nebarikirana, s sadnostjo, nežnimi tanini. Z zaščito geografskih leg bi morali frankinjo spraviti na najvišjo raven kakovosti, ob bok, recimo, cabernet sauvignonu in merlotu, od tam pa najti prostor zanjo med pivci prek kulinarike, kar že počnemo. Vzpostavljena je povezava z gostinci s širšega območja Dolenjske in Štajerske, ki so kulinarično ponudbo povezali z modro frankinjo.

Promocija cvička je bila v znamenju množičnosti, festival modre frankinje pa poteka na grajskem območju, kjer je obiskovalcev manj, poudarek je na kakovostnejši kulinariki, glasbi in nagrajenih frankinjah. Merite na drugo klientelo?

Na splošno se je v vinarstvu spremenilo komuniciranje z mlajšo populacijo, ki je naša ciljna publika. Mladi nimajo več toliko povezav s cvičkom, s primerljivimi tujimi vini pa se srečujejo že na fakultetah in v tujini. Pomembni so sodobni mediji, kulinarični večeri, sodelovanje vinarjev z gostinci. Na tem področju so aktivni tudi vinarji z drugimi vini, vsakdo med nami išče svoj položaj na trgu. A izhodišča, ki jih imamo, slovenska sorta in vsebina vina, so dobra.

Cvička vam kljub načrtni promociji, predvsem na Hrvaškem, v tujini ni uspelo prodati. Kakšen je potencial modre frankinje?

Lani smo manjšo količino frankinje, 2500 buteljk, drugič peljali v Šanghaj. S cvičkom smo bili neuspešni. Ko pa ob bok francoskim in italijanskim vinom postavimo frankinjo, lahko vzbudimo interes. A treba bo spremeniti stil vina, ga prilagoditi okusom trga.

Janoš Zore