Tiskane izdaje
»Ko smo se pred 40 leti sem preselili, so bili pred našim blokom v Kraigherjevi ulici štirje avtomobili. Danes pa je tako polno, da do bloka ne morejo ne mamice z vozički, še kolesa ne moreš pripeljati do vhoda. Da sploh ne omenjam, da so morali pogrebci, ki so prišli po pokojno sosedo, morali krsto dvigniti nad avtomobile in jo tako odnesti,« je zgodbo Nove vasi in Dečkovega naselja povzela gospa Anica na okrogli mizi.
Zavod Metro in Nepremičnine Celje sta arhitekturni maraton tokrat pripravila prav na primeru teh mestnih četrti, kjer je stanovanjski fond Nepremičnin največji. In še večji bo, saj je v pripravi prostorski načrt, ki v prvi fazi predvideva devet novih blokov v bližini vrtca Mehurček. Kdaj jih bodo začeli graditi, je odvisno od hitrosti priprave načrta. V neposredni bližini vrtca so predvidene še stanovanjske hiše, zahodno od Novega trga pa dodatnih šest manjših blokov. Občina že od leta 1967 v tem delu namerava urediti zelene površine v Sončnem parku, vendar se je zeleni del od prvotnih načrtov zmanjšal.
Lastništvo kot lakmusov papir
Kot je pojasnila predstavnica Mestne občine Celje Darja Zabukovec, je prav Sončni park tisti, ki naj bi bil osrednji zeleni del Dečkovega naselja. Težava je, da parka v tem delu ni. Lastništvo si delijo občina, zasebni lastniki in sklad kmetijskih zemljišč. Prav neurejena lastniška razmerja so, kot je dejala Zabukovčeva, razlog, da park še vedno ni urejen.
Vendarle pa je treba omeniti, da je bil Sončni park kot park sprva načrtovan vse od Dečkove ceste na jugu in do Koprivnice na severu, potem pa so ga »skrčili«. Parkovne površine so tako predvidene le na južnem delu Sončnega parka, severni del bo pozidan, ta zemljišča pa občina precej neuspešno prodaja, ustavila se je tudi gradnja severne vezne ceste.
Udeleženci okrogle mize so poudarjali pomen zelenih površin in umika avtomobilov izpred blokov. Zabukovčeva je ob tem izpostavila, da bo ta možnost zelo lahko uresničljiva takoj, ko bodo etažni lastniki vpisani tudi kot lastniki pripadajočih zemljišč: »To bo v bistvu lakmusov papir zrelosti družbe. Če si ljudje res želijo zelenico pred blokom, bodo kot lastniki to lahko dosegli. Bojim pa se, da bo vse skupaj postalo še večje parkirišče, da bodo izginile še zadnje zaplate trave pred bloki.«
Rešitev: participacija
Občine, ki so zadolžene za urejanje prostora, se danes z občani ne posvetujejo, kaj narediti v prostoru, kot so se pred leti, ko so obstajale t. i. prostorske konference, je pojasnila Zabukovčeva. »Danes je vse omejeno na javno razgrnitev in dajanje pripomb, zato so srečanja, kot je arhitekturni maraton, dobrodošla,« je dodala.
Organizator arhitekturnega maratona Gorazd Furman Oman je komentiral, da bi veliko rešil participatorni proračun, kjer bi občani sami povedali, kaj bi radi imeli. Dober primer je Dobrna, kjer sta Gorazd in Mojca Furman Oman z birojem Urbanisti deset let na pobudo občine z anketami, delavnicami, predavanji in javnimi predstavitvami pri urejanju prostora sodelovala z občani. Rezultat je bilo lanskoletno priznanje konference Pametni urbanizem. Tak način dela oziroma prostorskega načrtovanja ni obvezen in je odvisen od občine.
