Avtomobilisti bodo cesto delili s kolesarji

Maribor širi souporabo voznega pasu, kolesarji in avtomobilisti si ga bodo delili tudi na območju Slomškovega trga.

Objavljeno
08. oktober 2013 22.43
Kolesarske steze, 7.10.2013, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Maribor – Kolesarska infrastruktura v središču mesta se postopoma izboljšuje, ocenjujejo v Mariborski kolesarski mreži. Na območju Slomškovega trga bodo kmalu uvedli ukrep sharrow ali deljeni pas, ki omogoča, da si kolesarji in avtomobilisti delijo sredino voznega pasu.

Pilotni model deljenega pasu, s katerim bi radi izboljšali varnost za kolesarje, je plod sodelovanja Agencije za varnost prometa in občine Maribor pri projektu za spodbujanje varnosti v cestnem prometu in izboljšanje dostopnosti do cestnega omrežja na območju Jugovzhodne Evrope (ROSEE). Za idejno in tehnično zasnovo novosti je poskrbela mariborska fakulteta za gradbeništvo.

Trg revolucije že deljen

Predstojnik katedre za prometne gradnje Tomaž Tollazzi je povedal, da je sharrow »sistem vodenja kolesarjev in motornega prometa skupaj na vozišču, pri čemer so kolesarji enakovredni motornemu prometu«. Taki odseki so posebej označeni s talno signalizacijo in prometnimi znaki. Kot je dodal, tovrstna ureditev izhaja iz San Francisca, v Evropi, kjer se je pojavila leta 2011, pa jo poznajo predvsem na Nizozemskem in Češkem.

Souporaba voznega pasu v Mariboru sicer ne bo popolna novost, saj so na pobudo Mariborske kolesarske mreže (MKM) deljeni pas že lani zarisali vzdolž Trga revolucije. »Izkušnje so v glavnem pozitivne,« pravi predsednik MKM Josip Rotar. Zlasti so bili zadovoljni redni kolesarji, ki kolo uporabljajo za dnevne poti. »Za njih je ukrep pridobitev, saj lahko hitro in enostavno prečkajo trg.« Nekoliko manj zadovoljni so bili občasni kolesarji, začetniki in starejši, ki se ne počutijo dovolj varne. »Smo pa dobivali odzive ljudi, ki jih je bilo na začetku strah avtomobilov, a so potem novost na Trgu revolucije sprejeli. Šlo je torej za nek proces učenja.«

»Seveda je najvarneje, da so motorizirani in nemotorizirani udeleženci v prometu fizično ločeni. Vendar v starih delih mesta to praviloma ni možno zaradi pomanjkanja prostora,« je povedal Tomaž Tollazzi. Deljeni pas je smiseln prav tam, kjer zaradi širine pločnika kolesarska steza ni mogoča ali zaradi širine vozišča ni mogoče urediti kolesarskega pasu. »V takih primerih morajo kolesarji voziti ob desnem robu ceste. To pa je včasih lahko nevarna zaradi poškodovanega roba vozišča, elementov za odvodnjavanje meteorne vode, problem so lahko tudi previsoki cestni robniki. Podobno je, če je kolesarski pas na vozišču ob vzdolžno parkiranih vozilih, saj lahko voznik spregleda kolesarja in odpre vrata v trenutku, ko je ta tik ob njem.«

Deljeni pas, ki ga pilotno načrtujejo čez Slomškov trg (Orožnova, Slomškov trg, Gledališka, Slovenska in Strossmayjerjeva ulica), bo zaživel v predvidoma treh tednih, napovedujejo na občini. Novost bo označena z vertikalno in horizontalno signalizacijo, Agencija za varnost prometa bo na tem območju zagotovila še prikazovalnik hitrosti, pozneje pa bo ovrednotila rezultate projekta. Na občini so še napovedal, da bodo deljene površine širili tja, kjer bo to zaradi prostorskih možnosti sprejemljivo in dovolj varno.

MKM: Težave v financiranju

»Kolesarska infrastruktura se postopoma izboljšuje, predvsem v centru mesta. V preostalih mestnih četrtih in primestnih naseljih pa je še vedno pod zahtevano ravnjo,« je ocenil Josip Rotar. Povedal je, da so v MKM letos napisali Kolesarsko strategijo mesta Maribor do leta 2030: »Če bo občina to strategijo sprejela, bodo v prihodnjih desetletjih zagotovo korenite spremembe,« je prepričan Rotar. A kot je opozoril, so težave v financiranju pa tudi v sistematičnem delu in organizaciji, zato bi bili letni akcijski načrti zelo dobrodošli.

Po drugi strani Rotar vidi glavno priložnost v naraščajočem trendu uporabe koles, bližini sosednje Avstrije oziroma navezavi na njihovo kolesarsko omrežje in evropskih projektih. »Že dolga leta čakamo na konkreten evropski projekt, ki bi ga za področje kolesarstva skupaj z nami pripravila občina.« Opozoril je, da bi na občini morali imeti jasno strategijo glede pridobivanja evropskih sredstev.

Kot so pojasnili na mariborski občini, je letos za kolesarski promet v proračunu rezerviranih 75.000 evrov za obnove talnih označb na kolesarskih površinah, za nekaj novih odsekov itd. Med drugim si na občini prizadevajo, da bi celotno Smetanovo ulico, kjer je več šol ter študentski in dijaški dom, uredili kolesarjem prijazno.