Bajuk – finančni minister leta v EU

Ugledna londonska revija The Banker je finančnega ministra Andreja Bajuka razglasila za finančnega ministra leta v Evropski uniji.

Objavljeno
22. december 2005 20.14
Andrej Bajuk
Ljubljana – Andreja Bajuka, finančnega ministra v vladi Janeza Janše, je ugledna londonska revija The Banker (Bančnik) razglasila za finančnega ministra leta. The Banker je v utemeljitvi med drugim zapisal, da si je Bajuk omenjeni naziv prislužil z ukrepi za preoblikovanje davčnega sistema, zaradi katerega bi država postala vlagateljem prijaznejša.

V nadaljevanju utemeljitve The Banker piše: "Vladne koalicije so redko učinkovite, saj jih koalicijski partnerji vlečejo vsak v svojo smer, da ne omenjamo opozicije. V Sloveniji je to vsekakor res."

Desnosredinska vlada te države, ki jo vodi Slovenska demokratska stranka (SDS), ima v parlamentu majhno večino, le 49 od 90 sedežev, kar je celo manj, kot jih je imela prejšnja koalicijska vlada. Da bi bile stvari še slabše, je sestavljena iz več strank z različnimi političnimi programi. Proti koncu letošnjega leta je javna podpora vladi upadala, čeprav je največja opozicijska stranka, levosredinska Liberalna demokracija Slovenije (LDS), v slabšem stanju.

Problem je v tem, da zdaj ni čas za neodločnost. Slovenija namerava leta 2007 prevzeti evro in je stopila v mehanizem menjalnih tečajev ERM II., ki preskuša stabilnost valute v predpisanem 15-odstotnem razponu. Poleg tega se vlada spoprijema z reformami, ki jih je obljubila, a jih počasi uresničuje.

Finančni minister Andrej Bajuk je predsednik konservativne stranke Nova Slovenija (NSi) in nekdanji premier. Na tem položaju je bil leta 2000 šest mesecev. Do lani je bil vztrajno glasen opozicijski glas. Zdaj je odgovoren za to, da skozi parlament izpelje velik del predlaganih reform. Mnogo od njih je povezanih z davki.

Bajuk je neomajen privrženec uvedbe evra in je odločilno pripomogel k obrzdanju slovenskega proračunskega primanjkljaja, ki naj bi letos znašal 1,7 odstotka BDP, kar je veliko manj od prvotno napovedanega 2,1-odstotnega. Ko je bil seznanjen z morebitnim zmanjšanjem prihodkov od DDV, je hitro ukrepal in znižal porabo.

Več o tem v petkovi tiskani izdaji Dela.